11. maj 2009
Svobodne živali
Ne vem kako naj na lep način napišem, ker enostavno ne razumem ljudi, ki še vedno mislijo, da potrebujejo psi in mački svobodo - v smislu prostega sprehajanja po okolici. In kaj se zgodi potem? Točno TO! Najprej o psih... Nekako še razumem, da se pes izgubi, pobegne,... enkrat! Se lahko vsakemu zgodi. Tudi meni je Chica ušla, ko jo je v parku napadel husky. Je tekla direktno proti domu, vmes čez glavno cesto in me je čakala na stopnicah. Sva imeli srečo. Ne razumem pa ljudi, ki jim pes 'pobegne' večkrat. Ali pa mu pustijo, da se sam sprehaja naokoli.

Ko sem prvič našla šicuja Snoopyja (oz. je on našel mene, ker me je ena punca klicala, da se je priključil njej in njenemu psu na sprehodu po mestu), sem dala oglas na radio in me je lastnica na tak način našla. Pes je bil zanemarjen, bolhast s sprijeto dlako... o dišavah raje ne bi. Lastnici povem za vse nevarnosti, ki ga lahko doletijo - in glede na to, da je čipiran ji lahko povzroči stroške s kakšno prometno nesrečo, če pristane v zavetišču, napade kakšnega otroka,... In kaj je bilo nekaj dni po tem? Pes je bil spet viden v centru mesta. In prejšnji teden smo ga spet dostavili lastnici. Saj ne vem... jo bo kaj izučilo, če pokličem v zavetišče in ji oni zaračunajo oskrbo?

Potem je tu še zlati prinašalec po imenu Kolja - eden izmed treh, ki se prosto sprehajajo po mestu. Za ime vem, ker ima na ovratnici značko z imenom in telefonsko številko. Sicer ne vem kakšnemu namenu služi njegova značka, ker sem psa že večkrat zadržala, na telefon se pa nihče ni javil, niti ni klical nazaj. Spet... izhajam iz sebe: če bi se meni Chica izgubila, bi šla na vse kraje, kjer se ponavadi sprehajamo - s telefonom v roki.

Potem so pa tu še mačke... lastinške, ki to niso. Nekdo jih hrani, pa niso njegove. Zame je to lastniška mačka! Pa ljudje, ki jim pomagamo s hrano prek društva in mislijo, da lahko samo pokličejo in bomo takoj prihitele z novo zalogo hrane... in ljudje, ki bi peljali LASTNIŠKE mačke k veterinarju na stroške društva. So tudi takšni, ki peljejo mačka k veterinarju, za zdravljenje bolezni pa ne bi dali denarja in upajo, da bo maček ponoči za vedno zaspal. Sigurno bo to brez bolečin - japajade. Ali pa takšni, ki se hočejo znebit bolanega mačka, ki je prišel k hiši prejšnje leto, potolkli (pardon - utopili) bi mladičke od njegove sestrice, bojo pa enega obdržali, ker enega bi pa še imeli, ker je lepe barve in ker je lušten. So pa tudi takšni, ki pokličejo in potrebujejo prevoz do veterinarja - članice društva naj bi imele pa čas - kadarkoli. Če se hočemo kaj pregovarjat ali peljat še kakšno mačko zraven k veterinarju, da se ne bi vsak dan vozile, se pa tudi težko uskladimo, ker imajo ti ljudje, ki potrebujejo naše usluge in naš čas, toliko opravkov... Pustimo to, da so cele dneve doma. Točno tisto dopoldne, ko bi lahko pomagale večim živalim, oni nimajo časa, ker čistijo v cerkvi. Same mačke pa ne bojo pustile z nami. Se bomo raje še enkrat zapeljale do veterinarja... Saj bencin je zastonj, glede časa pa tako ali tako ni problem - od nas se pričakuje, da smo ves čas na voljo.

Če ne bi šlo za živali, bi že zdavnaj pustila vse skupaj!

In zakaj sem šla pisat vse to? Danes sem spet peljala mačka k veterinarju. Na eni lokaciji je ogromno mačkov - lastniških. Na isti lokaciji smo lansko leto odkrili, da ima en mladič levkozo. In če jo ima eden...
Črn maček, se je danes zjutraj zavlekel do vhodnih vrat ene hiše in ležal tam, ni se mogel premikat. Veterinar je ugotovil, da je dehidriran in podhlajen (termometer sploh ni zaznal temperature), bil je že ves rumen,... In po svoje je imel srečo. Je bil humano uspavan, ker drugače bi verjetno še danes poginil nekje zunaj.
Lansko leto sem tak čas peljala mačka k veterinarju in je bilo podobno. Bil je ves bogi, vstal je še lahko, dehidriran, na njemu so bili že črvi, muhe so ga obletavale,... In imel je levkozo. Prav tako je bilo s črnim mačkom, ki se je zavlekel k sosedi na vrt. Ni čutil zadnjega dela telesa. Zbirala sem denar za slikanje z rentgenom (pred ustanovitvijo DPŽ Šnoflja), ampak smo prej naredili test za levkozo, ki je bil žal pozitiven. Denar je šel za eno drugo muco - Ajo, ki so ji morali odstraniti eno oko. Maček je vsaj zadnje dni preživel v prijaznem okolju. Same žalostne zgodbe, ki jih ne morem pozabiti. Potem so pa še tiste, ki jih spremljam na Mojpes.net-u.

Vse te zgodbe bi lahko ostale nenapisane, če ne bi nekateri ljudje še vedno verjeli v svobodo psov in mačk oz. če ne bi imeli mačke za potrošni material. In potem prejemamo klice v smislu: "Smo videli, da oddajate mačko... Mi bi jo imeli. Ravno prejšnji teden nam je sosed zastrupil našo, še prejšnjo je povozil avto, ena je pa sama šla od doma in jo ni bilo več nazaj."
'Mojih' mačk, pobranih s ceste (npr. Mici in Gomica), ki so navajene vsega živega samo svobode nimajo, pa že ne dam takšnim ljudem!

Sem mislila, da se bom počutila kaj boljše, ko bom vse spravila iz sebe... Pa žal ni tako.

Bogi moji 'žvauci', ki ne vesta kaj je svoboda...

Pe še nekaj povezav na podobno temo:
Ko kamni jočejo...
Kako lahko nekdo tako kapitalno zaj....
Kaj storiti, ko najdemo žival

Oznake: , ,

 
Objavila Tina ob 17:32 | povezava na objavo | 6 komentarji
22. april 2009
Dan zemlje
Vem, da malo zanemarjam blog... Nimam veselja pisat, čeprav se dosti dogaja. Danes, ob dnevu zemlje, smo se z Društvom za pomoč živalim Šnoflja predstavili v moji bivši osnovni šoli - Toneta Okrogarja. Da pa ne bi samo govorili o tem kako je treba skrbeti za živali in o problematiki zavrženih živali, sta program popestrila tudi Tamara in Žak (frizbi, trikci in poslušnost), malo pa tudi medve s Chico (trikci in demonstracija iskanja pogrešanih). Otroci so nam pokazali tudi kako so pobarvali leseno hiško, v kateri bodo zbirali hrano za zavržene in prostoživeče živali.

22. april - DAN ZEMLJE - EARTH DAY - Keep the planet clean

Oznake: , , , , , ,

 
Objavila Tina ob 15:03 | povezava na objavo | 1 komentarji
17. marec 2009
Frizbi
Frizbi zna biti zabaven pasji šport, če zna vodnik metat frizbi. Sama imam s tem malo problemov, imam pa srečo, da imam spretnega in hitrega psa, ki pripomore k temu, da moji zgrešeni meti ne izpadejo tako slabi :) S Chico se učiva od Tamare in Žaka, ki zadevo že obvladata in se še dodatno izobražujeta na frizbi tečaju v Ljubljani, v društvu Flipsi. Jutri imamo spet trening in končno bom dobila nove frizbije HeroExtra. Slikc v akciji žal ni, je pa zato en video, na katerem sta Tamara in Žak pokazala, da obvladata!




LumberŽak (lumberjack :))

avstralska drvarja

Chica v akciji - za fotonatečaj Mojpes.net-a,
kjer sem bila 2., ampak ne s to fotko

Oznake: , , , ,

 
Objavila Tina ob 15:19 | povezava na objavo | 2 komentarji
03. marec 2009
Šesta v šesti
Šesta slika v šesti mapi - v mapi fotografij.

Potunkala me je siničica, ki jo zelo rada berem. Če bi bil kdo drug, bi zignorirala :)

Fotografija je nastala 1.11.2002 na poti na Snežnik. Na sliki sem z mojim bivšim najljubšim oz. mojim najljubšim bivšim :)

Potunkat jih moram še šest. Torej... avtorji naslednjih blogov, takoj v akcijo in začnite brskat po arhivu: Cyb3r, Mayhem in Monsterland, Ocean Morje, Nanook, My So-Called Blog in Hermit.

Oznake:

 
Objavila Tina ob 19:17 | povezava na objavo | 2 komentarji
01. marec 2009
Statistika: koraki, kilometri
Danes je eno leto odkar uporabljam telefon Sony Ericsson w580i. Kot sem že pisala, ima telefon na voljo kar nekaj funkcij, ena izmed njih je tudi štetje korakov. Telefona nisem nosila povsod s sabo, sploh kadar sem tekla, sem ga puščala doma - mislim, da sem ga samo enkrat vzela s sabo, ko sem šla tečt. V enem letu telefon je pridno beležil moje korake in preračunal razdalje.

Moja statistika v prvem letu uporabe telefona:
  • pretečena razdalja: 10,18 km (nekaj krogov po Evro parku)
  • število korakov: 2220340 korakov
  • prehojena razdalja: 1856,54 km
  • povprečno št. korakov: 6473 korakov/dan
  • povprečna prehojena razdalja: 5,44 km/dan

S Chico bi lahko prehodili še več, če ne bi bilo bolj enostavno 'zmatrat' psa z agilityjem, frizbijem, žogo,...

Oznake: , ,

 
Objavila Tina ob 09:16 | povezava na objavo | 1 komentarji
15. februar 2009
Menina planina
Včeraj smo se po več kot enem letu ponovno odpravili na Menino planino. Bilo je neverjetno... veliko snega, sonca, vmes tudi oblaki in močan veter. Ne vem koliko časa smo hodili, ker smo se vmes veliko ustavljali, fotografirali, zvonili ter si zaželeli izpolnitev veliko želja, delali snežene angelčke ter pisali s stopinjami po snegu :)

Foto: Izi Jurca in jaz

Vsi na kupu :)

Oznake: , , , , , ,

 
Objavila Tina ob 09:57 | povezava na objavo | 0 komentarji
14. januar 2009
Moj prvi...
... film, ki sem si ga ogledala v letu 2009 je bil Broken English. Ponavadi si v začetku leta (1.1. in 2.1.) vzamem čas za ogled nekaj filmov. Življenje takrat še ne začne in prav paše dat vse stvari malo na stran, tako da se življenje (in vse kar pride z njim) začne šele po 2.1. :)

Broken English (So many Mr. Wrongs. So few Mr. Rights.) mi je bil zelo všeč, sploh igra Parker Posey. Sem brala kritike, ampak meni je film všeč, tudi če nobenemu drugemu ni.

I think I must be doing something horribly wrong, but I don't know what it is. (Nora Wilder)

Most people are together just so they are not alone. But some people want magic. I think you are one of those people. (Jean Paul Clement)

Mogoče se bo pa v letu 2009 zgodilo kaj magičnega... ali bom pa še vedno počela napačne stvari... Kdo bi vedel... :)


Oznake: , ,

 
Objavila Tina ob 09:14 | povezava na objavo | 0 komentarji
11. januar 2009
Gore - Kopitnik
Na mrzel in sončen zimski dan sva se s psoma odpravili iz Gor na Kopitnik. Bilo je tako lepo, da je bilo že skoraj kičasto :) To je bilo sicer že prejšnjo soboto, ampak zaradi okvare matične plošče objavljam šele danes... tokrat bolj v slikah kot besedi.

pogled na Kum

nekje med Gorami in Kopitnikom

pa še malo poziranja

Bali v home-made puloverju



na vrhu Kopitnika

Kopitnik

Oznake: , , , , , ,

 
Objavila Tina ob 19:10 | povezava na objavo | 0 komentarji
04. januar 2009
Delova osebnost leta
Intervju z Delovo nominiranko za osebnost leta. Na portalu RTV pa je tudi blogerka meseca.
Moj glas že ima!



Zavetišče Horjul - od tu gredo le na eno dobro ali bolje.

Oznake: , , ,

 
Objavila Tina ob 15:54 | povezava na objavo | 0 komentarji
02. januar 2009
2009
Vem, da sem že malo pozna za novoletna voščila pa tudi december je šel mimo mene, brez da bi občutila praznično vzdušje... Nisem pošiljala voščilnic, sms-ov, tudi po e-pošti nisem pošiljala voščil (photoshop oz. računalnik stavka). Tudi odgovarjala nisem nanje. Vem, grozna sem. Hvala vsem, ki ste mi poslali voščilo v takšni ali drugačni obliki. Tudi jaz vam želim vse naj naj v letu, ki prihaja.


Tudi mojim trem (rednim) bralcem pa tudi ostalim, ki ste slučajno naleteli na moj blog, želim v letu 2009 vse dobro.

Oznake:

 
Objavila Tina ob 20:24 | povezava na objavo | 2 komentarji
30. december 2008
Tigrica
Nov dom išče približno eno leto stara tigrica, velika ljubiteljica ljudi in njihovih naročij :). Je sterilizirana in razbolhana. Oddaja se za notranjo mačko, s pogodbo DPŽ Šnoflja. Njeno zgodbo lahko spremljate na forumu mojpes.net. Tokrat ni nastanjena pri meni, ampak pri prijateljici. Mi je pa komaj uspelo naredit eno njeno fotko, ker se ves čas muza med nogami in leze v naročje :)

Kontakt: 070/816-367 (ŠnofljaFon)

Oznake: ,

 
Objavila Tina ob 18:56 | povezava na objavo | 0 komentarji
27. december 2008
Čemšeniška planina
Včeraj smo se s pohodniki iz Badjurove krožne poti odpravili na Čemšeniško planino. V tem tednu smo doživeli vse... od skoraj poletnega dneva na Primorskem pa vse do temperatur pod ničlo v hribih.
Štartali smo malo čez 10, vračali smo se pa že po temi. Pa da ne bo kdo mislil, da smo tako počasi hodili... smo imeli kar hiter tempo, ampak smo si potem na Čemšeniški planini vzeli nekaj časa za kosilo (na katerega smo res dolgo čakali) ter za čaj in kuhančka. Na poti nazaj smo se ustavili še na Klančišah, kjer smo se tudi malo okrepčali. Ni kaj, mraz naredi svoje ;)

Foto: Izi
Video: Izi
(klik)

Japanese people up ahead :D

pogled iz Čemšeniške planine

vsi pohodniki

vsi pohodniki (Chica v skrajnem desnem kotu :))

kung fu :P

Oznake: , , ,

 
Objavila Tina ob 10:03 | povezava na objavo | 1 komentarji
23. december 2008
Črni Kal
Najlepši dan v tednu smo preživele v plezališču Črni Kal, kjer smo cel dan uživale v skali in se nastavljale soncu :) Bilo je enkratno!

prva smer: Scooby Doo

zadnja smer: Casus Purus Putus


na vrhu zadnje smeri

pa še pogled ob odhodu iz plezališča (sektor F)...

Oznake: , ,

 
Objavila Tina ob 17:57 | povezava na objavo | 4 komentarji
19. december 2008
Zimski škorenjčki
Večina žensk nakupuje ali pa je že kupila zimske škorenjčke... Mogoče kakšne elegantne z visoko peto ali pa usnjene z nizkim podplatom, ki so letos očitno zelo moderni. In vzdihujejo nad njimi, nad izbiro... še najbolj pa nad cenami. Zimske škornje sem kupovala večkrat, samo kupila jih nisem. Katere koli sem pomerjala, so mi bile preširoke v mečih - hotela sem imeti pa oprijete, če bi jih slučajno kdaj oblekla zraven krila. Ja, se zavedam, da ne nosim kril... ampak mogoče jih pa bom kdaj v prihodnosti :) Ne spomnim se kdaj sem nazadnje kupila zimske škornje, je pa sigurno več kot 5 let od tega in jih imam še vedno - za vsak slučaj, če ravno vreme preseneti. Niso mi najbolj všeč, so rjavi in se ne prilegajo mojim mečam, so samo za pod kavbojke. Sej ne, da nosim še kaj drugega kot to. Obujem jih samo, če je res veliko snega. Sem ena izmed tistih, ki skozi vse leto nosi športne čevlje. Večinoma so bile Adidaske, Pumice, od lanskega leta so Espritke.

Letošnjo zimo oz. zadnjih nekaj dni pa vsak dan večkrat obujem škornje. To so gumijasti škornji (slika levo) - moji najljubši škornji do sedaj. :) So zelo uporabni v trenutnih deževnih razmerah (čeprav nam čez vikend napovedujejo sonce). Ponavadi sem jih imela obute skozi vse leto samo za na Medijo oz. Golčaj, ker tam je skoraj vedno (tudi ob suhem vremenu - dokaz je zadnja slika na tem linku) dovolj vode in blata in se ne splača hodit v drugih čevljih. Sedaj pa jih obujem jih za vsak sprehod s Chico, ker ostali čevlji vsi premočijo. Pa se niti ne sekiram, ko hodim v gumijastih škornjih in zavihanih kavbojkah naokoli... sem raje tako oblečena, kot pa da pridem vsa mokra in blatna domov - no, sem vseeno mokra, ampak vsaj nisem do kože premočena. Lahko hodim po Evroparku, čez travnik, po največjih lužah in največjem blatu... Ko pridem domov, imam nogavice suhe, škornje pa samo sperem pod tušem (skupaj s psom) - in to je TO. Ni ga čez praktičnost! ;) In jaz se sprašujem zakaj sem še samska... V tej objavi je odgovor :))))

Oznake:

 
Objavila Tina ob 23:13 | povezava na objavo | 6 komentarji
15. december 2008
Little black book
Ponovno ga imam - planer Moleskine. Lansko leto mi ga je kupila A., letos pa nisem mogla več čakat... Kupila sem si žepnega, z mehkimi platnicami. Vanj sem že vpisala nekaj pomembnih telefonskih številk (v zadnjem delu je tudi adresarček) in dogodkov v letu 2009. Upam, da bom vanj poleg zmenkov1 s prijatelji vpisovala tudi kakšne druge zmenke :). Poleg tega Moleskina, bi imela pa še enega... in sicer City notebook Vienna oz. Wien. Odkar pomnim sem zaljubljena v Dunaj, tam sem bila že n-krat in bi imela rada vse o Dunaju na enem mestu oz. v eni beležnici. Poleg teh dveh Moleskinovih beležnic bi imela pa še eno - Wreck this journal by Keri Smith (fotke Flickr!). Maybe some day... I'll wreck that journal.

Že od nekdaj so mi všeč beležnice, planerji,... Nekaj časa sem si vse dogodke vpisovala v outlook, da ne bi pozabila, ampak mi je planer vseeno bližje. Tudi kar zadeva ustvarjanja v beležnicah nisem več v formi. Včasih sem veliko (in se mi zdi, da tudi lepo) risala, sedaj pa raje in boljše delam v Photoshopu ali Fireworksu. Pa tudi pisavo sem spremenila - na slabše, grše oz. manj berljivo. Ampak vseeno je lepo imeti spomine v roki in ne samo v računalniku.

1 zmének -nka m (e): dogovorjeno srečanje, navadno prijateljev, zaljubljencev: iti na zmenek; dogovoriti se za zmenek / imeti zmenek s kom / ljubezenski zmenek

Oznake: ,

 
Objavila Tina ob 13:05 | povezava na objavo | 7 komentarji