Ko sem prvič našla šicuja Snoopyja (oz. je on našel mene, ker me je ena punca klicala, da se je priključil njej in njenemu psu na sprehodu po mestu), sem dala oglas na radio in me je lastnica na tak način našla. Pes je bil zanemarjen, bolhast s sprijeto dlako... o dišavah raje ne bi. Lastnici povem za vse nevarnosti, ki ga lahko doletijo - in glede na to, da je čipiran ji lahko povzroči stroške s kakšno prometno nesrečo, če pristane v zavetišču, napade kakšnega otroka,... In kaj je bilo nekaj dni po tem? Pes je bil spet viden v centru mesta. In prejšnji teden smo ga spet dostavili lastnici. Saj ne vem... jo bo kaj izučilo, če pokličem v zavetišče in ji oni zaračunajo oskrbo?
Potem je tu še zlati prinašalec po imenu Kolja - eden izmed treh, ki se prosto sprehajajo po mestu. Za ime vem, ker ima na ovratnici značko z imenom in telefonsko številko. Sicer ne vem kakšnemu namenu služi njegova značka, ker sem psa že večkrat zadržala, na telefon se pa nihče ni javil, niti ni klical nazaj. Spet... izhajam iz sebe: če bi se meni Chica izgubila, bi šla na vse kraje, kjer se ponavadi sprehajamo - s telefonom v roki.
Potem so pa tu še mačke... lastinške, ki to niso. Nekdo jih hrani, pa niso njegove. Zame je to lastniška mačka! Pa ljudje, ki jim pomagamo s hrano prek društva in mislijo, da lahko samo pokličejo in bomo takoj prihitele z novo zalogo hrane... in ljudje, ki bi peljali LASTNIŠKE mačke k veterinarju na stroške društva. So tudi takšni, ki peljejo mačka k veterinarju, za zdravljenje bolezni pa ne bi dali denarja in upajo, da bo maček ponoči za vedno zaspal. Sigurno bo to brez bolečin - japajade. Ali pa takšni, ki se hočejo znebit bolanega mačka, ki je prišel k hiši prejšnje leto, potolkli (pardon - utopili) bi mladičke od njegove sestrice, bojo pa enega obdržali, ker enega bi pa še imeli, ker je lepe barve in ker je lušten. So pa tudi takšni, ki pokličejo in potrebujejo prevoz do veterinarja - članice društva naj bi imele pa čas - kadarkoli. Če se hočemo kaj pregovarjat ali peljat še kakšno mačko zraven k veterinarju, da se ne bi vsak dan vozile, se pa tudi težko uskladimo, ker imajo ti ljudje, ki potrebujejo naše usluge in naš čas, toliko opravkov... Pustimo to, da so cele dneve doma. Točno tisto dopoldne, ko bi lahko pomagale večim živalim, oni nimajo časa, ker čistijo v cerkvi. Same mačke pa ne bojo pustile z nami. Se bomo raje še enkrat zapeljale do veterinarja... Saj bencin je zastonj, glede časa pa tako ali tako ni problem - od nas se pričakuje, da smo ves čas na voljo.
Če ne bi šlo za živali, bi že zdavnaj pustila vse skupaj!
In zakaj sem šla pisat vse to? Danes sem spet peljala mačka k veterinarju. Na eni lokaciji je ogromno mačkov - lastniških. Na isti lokaciji smo lansko leto odkrili, da ima en mladič levkozo. In če jo ima eden...
Črn maček, se je danes zjutraj zavlekel do vhodnih vrat ene hiše in ležal tam, ni se mogel premikat. Veterinar je ugotovil, da je dehidriran in podhlajen (termometer sploh ni zaznal temperature), bil je že ves rumen,... In po svoje je imel srečo. Je bil humano uspavan, ker drugače bi verjetno še danes poginil nekje zunaj.
Lansko leto sem tak čas peljala mačka k veterinarju in je bilo podobno. Bil je ves bogi, vstal je še lahko, dehidriran, na njemu so bili že črvi, muhe so ga obletavale,... In imel je levkozo. Prav tako je bilo s črnim mačkom, ki se je zavlekel k sosedi na vrt. Ni čutil zadnjega dela telesa. Zbirala sem denar za slikanje z rentgenom (pred ustanovitvijo DPŽ Šnoflja), ampak smo prej naredili test za levkozo, ki je bil žal pozitiven. Denar je šel za eno drugo muco - Ajo, ki so ji morali odstraniti eno oko. Maček je vsaj zadnje dni preživel v prijaznem okolju. Same žalostne zgodbe, ki jih ne morem pozabiti. Potem so pa še tiste, ki jih spremljam na Mojpes.net-u.
Vse te zgodbe bi lahko ostale nenapisane, če ne bi nekateri ljudje še vedno verjeli v svobodo psov in mačk oz. če ne bi imeli mačke za potrošni material. In potem prejemamo klice v smislu: "Smo videli, da oddajate mačko... Mi bi jo imeli. Ravno prejšnji teden nam je sosed zastrupil našo, še prejšnjo je povozil avto, ena je pa sama šla od doma in jo ni bilo več nazaj."
'Mojih' mačk, pobranih s ceste (npr. Mici in Gomica), ki so navajene vsega živega samo svobode nimajo, pa že ne dam takšnim ljudem!
Sem mislila, da se bom počutila kaj boljše, ko bom vse spravila iz sebe... Pa žal ni tako.
Bogi moji 'žvauci', ki ne vesta kaj je svoboda...Ko kamni jočejo...
Kako lahko nekdo tako kapitalno zaj....
Kaj storiti, ko najdemo žival
Oznake: DPŽ Šnoflja, maček, psi
Je najsvetlejša od vseh 
