Včeraj smo se po več kot enem letu ponovno odpravili na Menino planino. Bilo je neverjetno... veliko snega, sonca, vmes tudi oblaki in močan veter. Ne vem koliko časa smo hodili, ker smo se vmes veliko ustavljali, fotografirali, zvonili ter si zaželeli izpolnitev veliko želja, delali snežene angelčke ter pisali s stopinjami po snegu :)

Oznake: Chica, hribi, Menina, Nyzz, pohod, sneg, zima

Na mrzel in sončen zimski dan sva se s psoma odpravili iz Gor na Kopitnik. Bilo je tako lepo, da je bilo že skoraj kičasto :) To je bilo sicer že prejšnjo soboto, ampak zaradi okvare matične plošče objavljam šele danes... tokrat bolj v slikah kot besedi.

Oznake: Chica, hribi, Kopitnik, pohod, sneg, sprehodi, zima

Včeraj smo se s pohodniki iz Badjurove krožne poti odpravili na Čemšeniško planino. V tem tednu smo doživeli vse... od skoraj poletnega dneva na Primorskem pa vse do temperatur pod ničlo v hribih.
Štartali smo malo čez 10, vračali smo se pa že po temi. Pa da ne bo kdo mislil, da smo tako počasi hodili... smo imeli kar hiter tempo, ampak smo si potem na Čemšeniški planini vzeli nekaj časa za kosilo (na katerega smo res dolgo čakali) ter za čaj in kuhančka. Na poti nazaj smo se ustavili še na Klančišah, kjer smo se tudi malo okrepčali. Ni kaj, mraz naredi svoje ;)

Foto: Izi
Video: Izi (klik)

Oznake: Chica, hribi, pohod, sneg

Sara je predlagala novo lokacijo za sprehode - da se izognemo medvedom :) Tako je v nedeljo nastalo še nekaj dobrih fotografij v gibanju, ampak jih ne smem objavit, ker se bom mogoče prijavila na natečaj in fotke ne smejo biti prej nikjer objavljene...

Oznake: Chica, hribi, Pleše, psi, sprehodi

V soboto si imeli IGM-ovci družinski pohod od dnevu apnarjev in sicer na Klančiše. Zbor smo imeli na parkirišču v Evro parku, kjer smo se lahko okrepčali in dobili pripomočke za pohod. No, pohod na Klančiše ni ravno pohod, glede na to, da sem en vikend prej šla na Krvavico in je bilo malo več hoje kot do Klančiš... v bistvu smo šle tudi mimo Klančiš... :) No, šli smo na sprehod do Klančiš, kjer smo se potem najdeli dobre hrane, preizkusili smo se v nordijski hoji in pikadu.

Na srečo je bilo prisotnih kar nekaj (odraslih) 'otrok' apnarjev, da smo se lahko malo bolj spoznali med sabo. Tudi moj soplezalec je bil zraven - prej sploh nisme vedela, da poznam njegovo mami. Kako je svet majhen... Prepičal me je, da sem bila z njim v paru na tekmovanju v pikadu. Po kakšnih petih letih sem ponovno igrala pikado - pa še zmagala sva! :) Za nagrado sva dobila vsak svoj električni pikado.

Tudi Chica je bila zraven... je dobila nove oboževalce - itak! :) Jaz pa nekaj ponudb za vodenje tečaja psov - očitno se je apnarjem zdelo, da imam tako lepo vzgojeno psičko, da bi lahko še njihove pse česa naučila.


Fotoaparat sem imela sicer s sabo, ampak mi ni uspelo narediti nobene fotografije. Iz nahrbtnika sem ga vzela samo enkrat, pa še to samo zato, da sem soplezalcu pokazala fotografije iz Korošice.

Fotografije: arhiv IGM

Oznake: Chica, hribi

Spet bolj malo pišem in spet je nastopilo obdobje sprememb... Vmes sem se malo učila, malo plezala, delala, hodila naokoli,... in upala na najboljše. O tem koliko se je to uresničilo pa raje ne bi.

Včeraj smo šle z N. in Chico na 'nedeljski sprehod', izhodišče je bilo pa kar Zagorje.

Zagorje - Klančiše - Čemšenik - Čemšeniška Planina - Krvavica - Zajčja koča - Zg. Znojile - Klančiše - Zagorje.

Moj pedometer (na telefonu) je izmeril, da smo prehodile 33,3 km. Koliko je to res, ne vem - sem se pa nahodila. Sploh vzponi so bili naporni. Pridelala nisem nobenega žulja, ker sem imela obute nadpovprečno udobne nove čevlje :) Iz Klančiš smo se vračale že po temi, ampak smo imele s sabo čelno svetilko, tako da smo prišle cele domov.

Oznake: Chica, hribi, sprehodi

Zadnji tedni so bili v znamenju sprememb. Nekatere so bile pozitivne, za nekatere še ne vem...

100% je pozitivno to, da sem se začela ukvarjati z zame novim športom - plezanjem. B. in N. sta me že nekaj časa nagovarjala naj poskusim. Tako sem se pred dvema tednoma pridružila nekaterim članom AO Trbovlje na plezališču v Čolniščah. Od začetka sem bolj gledala, nekaj malega sem tudi poskusila plezat (smeri se ne spomnem, ker itak nobene nisem splezala do vrha). Prejšnji teden pa smo šli plezat kar trikrat. V torek smo šli v Kotečnik na Trapez. Nameravala sem splezat Lučko, ampak nisem bila sposobna... zaradi nizkega pritiska se mi je temnilo pred očmi in nisem imela nobene moči. Ko sem se končno počutila boljše, so bile napeljane težje smeri, tako da sem splezala samo do točke, do kamor je E. rekel da bom, in ne do vrha. V sredo smo šli na Vransko, kjer sem končno preplezala smer do vrha - oz. kar štiri. Vse so bile lahke, ampak nekje je treba začet. Preplezala sem Ostržka, Sneguljčico, Telebajske in Jocotovo - prva 5ka. Včeraj pa smo se odpravili na plezališče v Renkah. Plezališče mi je všeč, samo dostop je ubijalski - po 15 minutnem vzponu smo bili vsi čisto premočeni. Plezala sem bolj malo, sem se pa učila varovat z grigrijem. Najprej sem plezala smer Čuri Muri, ampak se mi je nekje na sredini ustavilo in nisem mogla naprej - enako se je zgodilo, ko je plezala J.. Potem sva se odločili, da poskusiva s sosednjo smerjo - Zelena straža. Pri tej smeri sva bili obe uspešni :) Če ne bi bilo tako vroče, bi se spravila plezat še kakšno drugo smer, ampak nekako nisem bila pri volji.

In zdaj razmišljam kam bomo šli naslednjič... in čakam da se popravi vreme...
Najbolj pa razmišljam o tem, kje naj dobim kakšne dobre plezalke za čim manj denarja + plezalni pas + vrečko za magnezij + grigri + komplete +... (denarja pa nič ).

Plezanje je super šport tudi za Chico, saj je lahko ves čas zraven. Najbolj mi je bilo všeč na Vranskem, kjer je uživala na travniku pred plezališčem, pa tudi v Renkah in Čolniščah ni slabo za pse... Najmanj primerno je v Kotečniku na Trapezu, ker je bolj malo prostora ob vznožju plezališča. Fotografij nimam, ker nismo nič slikali... Mogoče dobim kakšno od včeraj - verjetno od Chice, ker so vsi navdušeni nad njo :)

Oznake: Chica, hribi, plezarija, sprehodi

Je že en teden odkar sem nazaj iz dopusta, ampak mi ni uspelo še ničesar napisat zato bom danes bolj na kratko.

Sobota, 14.6.2008: ob Soči
Sprehod po krožni poti mimo letališča v Bovcu, Čezsočo, Jablenco in čez kamp nazaj v Bovec.
Razdalja: 9,6 km


Nedelja, 15.6.2008: Svinjak
Z avtom smo šli do naselja Kal-Korintnica, potem pa smo se povzpeli na Svinjak ali 'Bovški Matterhorn'(1653 m). V šestih urah smo se vrnili do izhodišča, vendar nam ni uspelo prit do vrha - je bil malo pred vrhom en del za plezat, pa Chica zaenkrat še nima teh sposobnosti :) Luštna, vendar zahtevna tura, strmina narašča z višino, od začetka je pot pretežno po gozdu in ni bilo prevroče, proti vrhu pa po travniku in skalah - zna biti toplo, pa tudi drsi. Razgled je pa neverjeten! Na fotografiji se v ozadju vidi Svinjak (fotografirano blizu izhodišča).

Prehojena razdalja: 15,7 km
Višinska razlika: 1200 m

Ponedeljek, 16.6.2008: ob Soči
Žal je večino dneva deževalo, zato smo šli na sprehod ob levem bregu Soče (v smeri proti Kobaridu) šele okoli 18h. Chica je uživala v vodi. Prehodili smo 8 km.


Torek, 17.6.2008: dolina Trente, Lepena
Spet je deževalo in ker nismo sposobni celega dneva prelenarit v apartmaju, taroka smo imeli pa tudi že dosti, smo se napokali v avto ter odpeljali do doma pri izviru Soče. Vmes smo si ogledali dolino Trente. Hodili smo bolj malo... ob Soči v dolini Lepena. Chica je spet uživala v vodi :)

Sreda, 18.6.2008: Naravni park Mangartska jezera
Iz Bovca smo se peljali čez Predel do Mangartskih jezer. Parkirali smo pri zgornjem jezeru in se odpravili po vzhodnem delu okoli spodnjega jezera, mimo hotela Edelweiss. Med obema jezeroma je tudi plezališče. Najmanjša težavnost smeri je 6+, večina pa jih je 7 ali 8. No, zame je to ravna skala :) Pot smo nadaljevali še okoli zgornjega jezera, vendar je ob spodnjem lepše. Ob zgornjem je večina poti po gozdu in niti ni čisto ob jezeru. Chica je itak uživala v vodi in v tekanju po gozdu in travniku,... Nastalo je tudi nekaj fotografij, potem so pa baterije izdahnile...

Četrtek, 19.6.2008: Krnsko jezero (1391 m) in ob Soči
Prehodili smo 17 km (pravi moj telefon) in naredili 700 m višinske razlike. Zelo nezahtevna tura v primerjavi s Svinjakom. Za razliko od Hada smo šli mi po poti za otroke in starejše, ker se smo že dovolj prehodili v enem tednu in smo si želeli it na en 'sprehod'. Ob Krnskem jezeru smo se najedli čokolade in breskev, potem pa smo se vrnili do planinskega doma Klementa Juga, kjer smo si privoščili kosilo. Oskrbnik je bil malo zmeden in mi ni prinesel tistega, kar sem naročila, ampak sem bila tako lačna, da mi je bilo vseeno :)



Petek, 20.6.2008: Sleme (1911 m)
Prehodili smo 8 km (pravi moj telefon) in naredili 300 m višinske razlike.
Z avtom smo se peljali na Vršič (1611 m) in si še enkrat ogledali prelepo pokrajino. Potem pa smo se odpravili proti Slemenu. Pot je nezahtevna in čisto prekratka - manj kot eno uro je v eno smer, čeprav na kažipotih piše uro in pol.
Ko smo se vračali nazaj, smo se ustavili na Turistični kmetiji Jelinčič, kjer sem ponovno uživala v odlično pripravljeni postrvi z ovčjim sirom. Ocena: za prste obliznit!!! Priporočam :) Popoldne pa sem se odpravila proti slovenski obali (žal brez fotoaparata). Celo pot sem gledala okoli sebe, Soča je res lepa... pa kraške vasice... sem se čisto zaljubila v njih...


Sobota, 21.6.2008: Koper, Tinjan
V soboto smo delali na darilu za N. - je uspelo in je bila navdušena nad njim. Upam, da že visi na steni. Po napornem delu smo si privoščili pico v piceriji Capris. Tako dobre pice že dolgo nisem jedla. Pa tako težko se je bilo odločit, ker je čisto preveč izbire. Edina fizična aktivnost v soboto, je bil večerni sprehod ob obali, ki se je zaključil z izvrstno sladoledno kupo v Kapitaniji. V obeh lokalih so zelo lepo poskrbeli za Chico in je dobila posodo z vodo. Med vikendom je Chica ponovno navezala stike s Sharmo. Sharma zapiha na Chico, kadar Chica naredi kakšen korak proti njej. Če se pa mačka odloči, da bo Chici hodila med nogami ali šla do nje, pa ni nobenega problema. Mačke! :)
V nedeljo je bil pa že dan, ko je bilo treba domov.

Oznake: Chica, dopust, hribi, morje, poletje, sneg, Soča, sprehodi

Ker smo se imeli lansko leto tako lepo a Badjurovi poti, smo se odločili, da gremo letos še enkrat. Pohod bo ta vikend (26. in 27.4.) z izhodiščem v Lazah... ob 5h zjutraj!
Kakšna bo zasedba še ni znano, ker bo spet zahtevna pot. Sploh prvi dan, ko bomo šli iz Laz, čez Sv. Miklavž, GEOSS, Sveto Goro, Renke, Ostrež, Polšnik ter 'dol' v Kostrevnico. Drugi dan ne bo tako zahteven, ker se gre 'samo' od Kostrevnice do Laz.

Mi trije smo se odločili, da tudi letos ne bomo naredili krožne poti. Šli bomo iz Laz in se bomo na Zasavski gori poslovili od prijateljev, ter nadaljevali pot čez Pleše proti Zagorju namesto proti Renkam. Za Chico bi bilo preveč dva dni hoje... sploh ker bi prvi dan naredili okoli 60 km. No, ona bi jih še več. Lansko leto je en dan po Badjurovi komaj vstala in šla lulat, kaj šele da bi šla kam na sprehod... Verjetno bi šla, če bi jo peljala, ampak takšen napor ne bi bil ravno zdrav zanjo. Pa tudi zase ne vem kako bi se počutila v ponedeljek (po dvodnevnem pohodu)... se mi zdi, da se mi ne bi dalo it v službo :) Že tako mi manjka energije, ker imam čisto preveč obveznosti.

Pa še ena fotografija iz lanskega pohoda - slikano v Kostrevnici (na cilju 1. dne letošnjega pohoda).

Oznake: hribi

... in zato mi toliko časa ni uspelo napisat ničesar. In kaj sem počela med tem časom? Dva vikenda sem preživela z aussiji... enkrat smo šli na Golčaj (3 aussiji iz B legla in 2 iz L legla)...


... bi bil skoraj greh, če ne bi šla v hribe v takšnem vremenu :) Pa tako lepo se je nastavljati sončku...

Vmes mi je uspelo narediti še en izpit, tako da me zdaj čaka 'samo' še en izpit in diploma. Ustanavljamo tudi društvo za pomoč živalim... kaj več o tem pa, ko bo postalo uradno. Pa plezala sem na balvanišču Marela - mogoče me še prime in grem na tečaj :)

Life is good :)

Oznake: hribi, psi

Včeraj nam ni uspelo prit do Golčaja (smo šli na en drug hrib iz istega izhodišča), danes pa. In ta teden grem sigurno še enkrat! Obožujem sprehode po snegu... Chica pa še bolj :)

Oznake: Chica, hribi, sneg, sprehodi, zima

Domov sem se prišla samo preobleči, potem pa smo se s prijatelji odpravili na nočni pohod na Kum. V avtu nas je bilo šest: spredaj 2 predstavnika moškega spola G. in A., zadaj pa N., J. in medve s Chico. Malo je bilo gužve, ampak je šlo.

Iz Podkuma smo se odpravili med zadnjimi, tako, da je lahko Chica prosto tekala naokrog in lovila kepe in uživala v norenju v snegu. Na vmesni postojanki smo se pogreli s čajem in marmeladnimi rogljički. Tudi Chica ga je dobila pol... zato, ker je taaaaaako lepa ;-) Pa nekdo jo je zamenjal za mešanca s huskyjem...


Pot smo nadaljevali v koloni po gozdu. Ker smo bili čisto drug za drugim, ko smo hodili po gazi, sem imela Chico raje pripeto na povodcu. Vseeno je boljše, da samo meni hodi pod nogami, kot pa vsem ostalim.
Ves čas, ko smo hodili proti Kumu je naletaval sneg in smo bili vsi kot sneženi možje. Chica je imela zmrznjene brke, jaz pa lase (kar jih je gledalo ven iz kape). Na Kumu je pihal veter in je odnašal še tisti sneg, ki je že zapadel. Bilo je premrzlo in preveč vetrovno, da bi Chico privezala zunaj, zato je šla N. vprašat, če gre lahko noter. In na moje presenečenje, sploh ni bilo nobenega problema. No, mize so bile že vse zasedene, zato smo stali za šankom oziroma za omaro :-) Prej sem mislila, da bom prišla na Kum vsa premražena, ampak mi je bilo prijetno toplo. Potem nisem naročila čaja, ampak raje nekaj osvežilnega. Chica je bila pridna - itak je navajena, da jo povsod zraven vzamem. Veliko ljudi me je spraševalo po pasmi, božali so jo, ji dajali komplimente ;-) Nekdo me je celo vprašal, če nisem imela včasih dalmatinca in če ga nimam več- itak je bilo včasih samo mene možno videti z Nyzz na sprehodu. In potem sledi razlaga, da je dalmatinka ostala pri starših... Še vedno me ima večina ljudi, ki me pozna samo na videz, za 'punco z dalmatinko' ;-)

Ko smo se vračali nazaj, je Chica uživala še bolj kot prej, saj je bila večino poti spuščena in skakala po snegu in lovila kepe ter tekala za A. ;-)

Bilo je lepo, sploh sneg je naredil svoje... Romantično... Še posebej za pare (ne vem, si pa mislim...).

Ko smo prišli do avta, je bil že ves pod snegom in potem nas je čakala še pot domov - po zasneženi cesti. Vsi smo težili G.-ju, naj vozi počasi, v 1. prestavi, da naj ne zavira, vsi smo bili trdi - vsaj zase vem, da sem imela napete vse mišice... Grozno je bilo, sneg je pa še vedno naletaval. Sem se počutila kot na vlaku oz. avtu smrti. Ko so me odložili pri hiši, sem bila presrečna :-) No, Chica je večino poti prespala...

Doma sta se Chica in Gomi še najedla, jaz sem šla pod tuš, potem pa smo šli vsi na kavč - Chica spat, Gomi pa na dnevno dozo crkljanja. S svojim predilnim strojem me je uspaval in sem se šele sredi noči prestavila iz kavča v posteljo.

Drugo leto bo treba ponovit, ali pa it na pohod Čez goro k očetu. Upam, da bo pav tako sneženo na dan pohoda kot je bilo letos...

Oznake: hribi, sneg, zima

Včeraj smo se z Nadjo, Gregorjem in Mojco podali na Menino planino. Tudi Chica je imela družbo in sicer Balija. Ne vem točno iz kje smo šli, ker nisem bila voznik. Na tej sliki se mi zdi, da smo šli iz Slopov (ali kako se sklanja?). Šli smo čez Bibo in kmalu prišli do Menine. Vmes smo se še fotografirali, Chica je iskala zaklad, uživala v prvem snegu (ga je tudi jedla in lovila kepe), Bali je hodil po vodi in tudi malo zaplaval,... Srečali smo tudi ovce in psičko Belo, ki jih je čuvala. Vremenske razmere so bile pa zelo raznolike. Imeli smo sonček, da je bilo skoraj toplo, pa tudi sneg in veter. Še dobro, da sem oblekla anorak s podlogo iz flisa (3 v 1: anorak s flisom, samo flis ali samo anorak), ki sem ga kupila pred enim tednom na Dunaju. Je uspešno opravil preizkus :)

Oznake: Chica, hribi, jesen, Menina, sprehodi, zima