29. junij 2008
Dopust v Bovcu
Je že en teden odkar sem nazaj iz dopusta, ampak mi ni uspelo še ničesar napisat zato bom danes bolj na kratko.

Sobota, 14.6.2008: ob Soči
Sprehod po krožni poti mimo letališča v Bovcu, Čezsočo, Jablenco in čez kamp nazaj v Bovec.
Razdalja: 9,6 km


Nedelja, 15.6.2008: Svinjak

Z avtom smo šli do naselja Kal-Korintnica, potem pa smo se povzpeli na Svinjak ali 'Bovški Matterhorn'(1653 m). V šestih urah smo se vrnili do izhodišča, vendar nam ni uspelo prit do vrha - je bil malo pred vrhom en del za plezat, pa Chica zaenkrat še nima teh sposobnosti :) Luštna, vendar zahtevna tura, strmina narašča z višino, od začetka je pot pretežno po gozdu in ni bilo prevroče, proti vrhu pa po travniku in skalah - zna biti toplo, pa tudi drsi. Razgled je pa neverjeten! Na fotografiji se v ozadju vidi Svinjak (fotografirano blizu izhodišča).

Prehojena razdalja: 15,7 km
Višinska razlika: 1200 m

Ponedeljek, 16.6.2008: ob Soči
Žal je večino dneva deževalo, zato smo šli na sprehod ob levem bregu Soče (v smeri proti Kobaridu) šele okoli 18h. Chica je uživala v vodi. Prehodili smo 8 km.


Torek, 17.6.2008: dolina Trente, Lepena
Spet je deževalo in ker nismo sposobni celega dneva prelenarit v apartmaju, taroka smo imeli pa tudi že dosti, smo se napokali v avto ter odpeljali do doma pri izviru Soče. Vmes smo si ogledali dolino Trente. Hodili smo bolj malo... ob Soči v dolini Lepena. Chica je spet uživala v vodi :)

Sreda, 18.6.2008: Naravni park Mangartska jezera
Iz Bovca smo se peljali čez Predel do Mangartskih jezer. Parkirali smo pri zgornjem jezeru in se odpravili po vzhodnem delu okoli spodnjega jezera, mimo hotela Edelweiss. Med obema jezeroma je tudi plezališče. Najmanjša težavnost smeri je 6+, večina pa jih je 7 ali 8. No, zame je to ravna skala :) Pot smo nadaljevali še okoli zgornjega jezera, vendar je ob spodnjem lepše. Ob zgornjem je večina poti po gozdu in niti ni čisto ob jezeru. Chica je itak uživala v vodi in v tekanju po gozdu in travniku,... Nastalo je tudi nekaj fotografij, potem so pa baterije izdahnile...

Četrtek, 19.6.2008: Krnsko jezero (1391 m) in ob Soči
Prehodili smo 17 km (pravi moj telefon) in naredili 700 m višinske razlike. Zelo nezahtevna tura v primerjavi s Svinjakom. Za razliko od Hada smo šli mi po poti za otroke in starejše, ker se smo že dovolj prehodili v enem tednu in smo si želeli it na en 'sprehod'. Ob Krnskem jezeru smo se najedli čokolade in breskev, potem pa smo se vrnili do planinskega doma Klementa Juga, kjer smo si privoščili kosilo. Oskrbnik je bil malo zmeden in mi ni prinesel tistega, kar sem naročila, ampak sem bila tako lačna, da mi je bilo vseeno :)

Zraven koče ob Krnskem jezeru

Krnsko jezero

Chica na poti do Krnskega jezera

V vsaki vodi je treba plavat, tudi v Krnskem jezeru :)

Ker smo imeli popoldne še nekaj energije, smo se odpravili še na en 'sprehod' ob Soči, ki se je izkazal za povsem nekaj drugega kot sprehod. Najprej smo šli ob cesti v smeri proti Kobaridu, nato pa smo zavili levo po kolovozu proti Soči (desni breg), ki se je nadaljeval v eno manjšo pot, ta pa je kasneje postala skoraj nevidna. Hodili smo po zelo zaraščenem gozdu, travniku oz. nečem vmes. Vmes se je zgodilo, da nismo mogli it naprej, ne levo, ne desno, ker nad je iz vseh strani obdajala voda (rokavi Soče) nekaj časa smo hodili po neke vrste močvirju,... Vmes so bili že razni komentarji, da bi se obrnili in šli nazaj, ampak trma je trma in smo šli naprej (2 proti 1 v glasovanju). Končno nam je uspelo priti do Soče in smo potem hodili po sipinah in počasi nam je uspelo prit do Čezsoče. Ne priporočam!

Petek, 20.6.2008: Sleme (1911 m)
Prehodili smo 8 km (pravi moj telefon) in naredili 300 m višinske razlike.
Z avtom smo se peljali na Vršič (1611 m) in si še enkrat ogledali prelepo pokrajino. Potem pa smo se odpravili proti Slemenu. Pot je nezahtevna in čisto prekratka - manj kot eno uro je v eno smer, čeprav na kažipotih piše uro in pol.
Ko smo se vračali nazaj, smo se ustavili na Turistični kmetiji Jelinčič, kjer sem ponovno uživala v odlično pripravljeni postrvi z ovčjim sirom. Ocena: za prste obliznit!!! Priporočam :) Popoldne pa sem se odpravila proti slovenski obali (žal brez fotoaparata). Celo pot sem gledala okoli sebe, Soča je res lepa... pa kraške vasice... sem se čisto zaljubila v njih...

Chica je uživala v/na snegu


Sobota, 21.6.2008: Koper, Tinjan
V soboto smo delali na darilu za N. - je uspelo in je bila navdušena nad njim. Upam, da že visi na steni. Po napornem delu smo si privoščili pico v piceriji Capris. Tako dobre pice že dolgo nisem jedla. Pa tako težko se je bilo odločit, ker je čisto preveč izbire. Edina fizična aktivnost v soboto, je bil večerni sprehod ob obali, ki se je zaključil z izvrstno sladoledno kupo v Kapitaniji. V obeh lokalih so zelo lepo poskrbeli za Chico in je dobila posodo z vodo. Med vikendom je Chica ponovno navezala stike s Sharmo. Sharma zapiha na Chico, kadar Chica naredi kakšen korak proti njej. Če se pa mačka odloči, da bo Chici hodila med nogami ali šla do nje, pa ni nobenega problema. Mačke! :)
V nedeljo je bil pa že dan, ko je bilo treba domov.

Oznake: , , , , , , ,

 
Objavila Tina ob 14:35 | povezava na objavo | 4 komentarji
28. september 2007
Z Goričkega v Piran II.
Prejšnji podaljšan vikend mi je uspelo it iz Goričkega v Piran. Ampak ne peš, kot sem pisala v eni izmed prejšnjih objav, temveč z avtom.

GORIČKO
V soboto sva šli s Chico navijat za Balija, ki ga je Mojca razstavljala na CACIB Lendava. Očitno sva bili zelo uspešni, saj je dobil nazive CAC, CACIB in BOB (best of breed). Na defile nismo čakali, ker smo imeli pred sabo dolgo pot. Chica se je lepo obnašala, naključne mimoidoče je zabavala s trikci, drugače pa je ležala v mojem naročju ali pa pri stolu. Dobila je tudi novo oprsnico (na slikah iz Pirana), ki je iz istega kompleta, kot ovratnica in povodec, ki sem ju kupila na Euro Dog Show Zagreb 2007.


PIRAN

V ponedljek smo se pa z Ajdo odpravile v Piran na kapučin in cookie. Chica je šla seveda zraven. Ponavadi parkiramo pri Drogi, ampak je bilo parkirišče čisto polno, zato smo parkirale v Luciji pri enih blokih. Nato smo se odpravile peš do Pirana. Med sprehodom smo se nekajkrat ustavile in naredile nekaj fotografij z Nadjinim fotoaparatom (Canon A720 IS), Chica se je tudi kopala v morju in lovila kamne. S svojo prisrčnostjo je očarala enega črnega psa, ki ga je lastnik klical Mausi (upam, da ljubkovalno, ker mu ime sploh ne pristoji ;)) V Piranu smo šle v Da Noi (klasika) na belo kavo in cookie (rogljičev vedno zmanjka, ker smo tako pozne). V tem lokalu mi je všeč, da imajo lepo poskrbljeno za pse, saj jih že pri vhodu ob ograji čaka posoda z vodo. No, tudi natakarici je bila Chica všeč in jo je čist prečohala. Ko smo se vračale proti Luciji, smo si v Bernardinu privoščile tudi sladoled, na kosilo pa smo šle v Koper. Tam smo šle na pico, ki sva jo obe zmazali, kot da že tri dni ne bi nič jedli. Ja, hoja, sonce in morje naredijo svoje :) Chica je večino kosila prespala pod mizo, potem smo šle pa še na en kratek sprehod po Kopru. Sem šele v ponedeljek izvedela, da imajo v Kopru tudi 'vidre' :)

na plaži pred Piranom

In to je bila pot z Goričkega v Piran...
ostale fotke so na Flickr!

Oznake: , , , , ,

 
Objavila Tina ob 22:15 | povezava na objavo | 1 komentarji