30. maj 2006
Time out
Zadnji teden (ali več) mi kronično primanjkuje časa. Do četrtka sem delala na enem projektu, do jutri delam spet na drugem,... Počasi se bo treba pa že učit za izpite.
Do konca imam še: zagovor projekta, kolokvij, 4 izpite, prakso ter diplomsko nalogo. Sliši se, kot da sem že res pri koncu, ampak se zna zadeva malo zavleči....
Med delom za faks sem si vzela tudi nekaj časa, da sem se po naporni prezentaciji sprostila v bazenu. Petek sem preživela pa na Gorenjskem v prijetni družbi aussijev in njihovih lastnikov. Praznovali smo 1. rojstni dan Alpine River-jev. Nekaj fotografij je celo uspelo. Upam, da bom dobila tudi kakšne skupinske fotografije. Bilo je nepozabno! Piknik je bil izvrsten - tudi zame se je našlo dovolj hrane, čeprav sem bolj izbirčne sorte. Jedla sem celo 3 vrste solat, čeprav je drugče sploh ne jem (razen francoske). Pecivo je bilo božansko... Sem res prišla na svoj račun :)

Grin in Chica

Fotografija je nastala za Martinino hišo. Tam je res idilično. Pred hišo je ograjen travnik, za hišo je travnik, ki meji na nek gozdiček (10m), potem pa tam teče še potok (na sliki). Če to ni idealno, potem pa res ne vem kaj je. Če bi si želela imeti vse to, bi bilo res malo preveč... Želim si 'samo' eno majhno hiško, z ograjenim vrtom.

Po tem oddihu je spet sledilo delo. Cele dneve preživim za računalnikom in mi gre to že pošteno na živce. Včeraj se mi je enkrat celo stemnilo pred očmi. Sicer sem tega že navajena, ampak nikoli se mi to ni zgodilo pred računalnikom... Po jutrišnji predstavitvi bom pa tako bolj za knjigami kot pa za računalnikom.

Dežja imam pa že dovolj. Že drugi dan pada in nič ne kaže na to, da bi prenehalo. Včeraj mi je prišlo prav, da je cel dan deževalo. Tudi Chica je bila bolj vremenska in umirjena. Danes pa ne vem kako bova zdržali brez kakšnega dolgega sprehoda. Joe Purdy bi rekel: 'I love the rain the most when it stops'. To je spet en komad iz Grey's Anatomy. Abstiniram od GA že nekaj dni – enostavno si nisem mogla privoščit tako dolgega odmora, da bi pogledala epizodo ali dve. Danes se pa ne bom mogla upret. Večino dela s projektom je za mano, narediti bo potrebno še prezentacijo v powerpointu in se jo naučiti. Torej je dovolj časa, da si ogledam nekaj epizod – mogoče celo do konca sezone...

 
Objavila Tina ob 10:01 | povezava na objavo | 6 komentarji
22. maj 2006
Fix you up
Še vedno čakam na novo dozo Grey's Anatomy... Naj bi jo dobila ta teden :)


'Tegan & Sara - Fix You Up'

and what do I, and what do I, what do I need
to do to see myself in a better mood
and what do you, and what do you, what do you need
to do to get yourself in a better mood
well there's not a lot for you to give if you're giving in
and there's not a lot for you to feel if you're not feeling it
you bring it up and bring it in and we'll get you fixed up in no time
and what I wanted most, what I wanted most, what I wanted most
was to get myself all figured out
and what I figured out, what I figured out, what I figured out
was I needed more time to figure you out
there's not a lot for you to give if you're giving in
and there's not a lot for you to feel if you're not feeling it
you bring it up and bring it in and we'll get you fixed up in no time
cause this love is all I have to give
this love is all I have to give
this love is all I have to give
this love is all I have to give
there's not a lot for you to give if you're giving in
there's not a lot for you to feel if you're not feeling it
there's not a lot fo you to give if you're giving in
there's not a lot for you to feel if you're not feeling it
you bring it up and bring it in and we'll get you fixed up in no time
this love is all i have to give
this love

 
Objavila Tina ob 10:56 | povezava na objavo | 1 komentarji
20. maj 2006
'delovna sobota'
V tem trenutku poteka v Zagorju vaja SIP (skupina za iskanje pogrešanih). Vodniki v oranžnih oblačilih in vsak s svojim psom se sprehajajo po Zagorju – vsaka skupina do svojega delovišča. Ena skupina bo iskala v rovu 'pod skalo' – zborno mesto je pri Graščini. Prav tako pri Graščini pa poteka snemanje orkestra SVEA. Pomoje zna biti prav zanimivo, če bodo v kader skakali moški in ženske v oranžnih pajacih skupaj z lajajočimi psi ;)

Aja, zakaj mene ni na vaji? Vaja je samo za vodnike, ki so v enoti SIP. Markiranje v takšnem vremenu mi pa ne diši ravno najbolj. Sem šla zjutraj vse pozdravit in malo pomagat, pa še vsem bom šla pogledat, če kaj rabijo in to bo to. Pa na koncu vaje bom šla malo prečekirat, da vidim kako je (bilo). Danes se bom raje posvetila projektu pri predmetu Elektronsko poslovanje. V bistvu bom bolj leteča: nekje med domov, društvom, godbenim domom, delovišči in trgovino.

Še en razlog zakaj me ni na vaji: včeraj mi je vse dol padlo, kar se tiče reševanja. S samim konceptom ni nič narobe, tudi Chica je odlična v isnakaju - malo manj pri oviarh. Motijo me pa nekateri ljudje, ki so prav zlobni. Te besede ponavadi ne uporabljam – sploh. Ampak nobena druga beseda ne more opisat določenih ljudi. Zahrbtnost je premil izraz. Glede na razmere, me zadnje čase čezdalje bolj vleče v agilitaške vode.

Zaenkrat je tu na treningih samo motivacija, spodbujanje s strani ostalih agilitašev, dobra volja,... Chica pa tako ali tako uživa v vseh aktivnostih. Bomo videli kam naju bo pot zanesla v prihodnosti. Zaenkrat trenirava oboje.

 
Objavila Tina ob 09:33 | povezava na objavo | 9 komentarji
17. maj 2006
Ditty Bops
Že nekaj časa nisem gledala Grey's Anatomy... Čakam sošolca, da mi prinese na DVD-ju še zadnjih nekaj delov. Za nazaj nima smisla, da gledam, zato sem se preusmerila na glasbo. Jo poslušam, kdar sem sama, ker imam občutek, da jo ima B. že rahlo dovolj ;) Sama bi jo pa lahko poslušala cele dneve. Še na mp3-player sem si naložila vse kar premorem iz Grey's Anatomy. Vsak komad je nekaj posebnega - dobra melodija, včasih dobro besedilo,...


The Ditty Bops - Wishful Thinking

Why does blood turn brown when it dries
Why do the tears well up in your eyes
Why didn't I learn to ride my bike
When it was warm and sunny outside

Why can't little kids tie their shoes
Why can't the white people play the blues
Why can't I fall in love with you
It must be because of the seasons

When the leaves start falling from the trees
When the birds start flirting with the bees
When the wind starts blowing from the East to the West
Maybe you'll be the one that I like best

Clouds start forming I can't complain
'Cause I think we might be in need of some rain
When it starts pouring
Don't hide away without me

I bought an umbrella big enough for two
But it feels pretty empty under here without you
Dry as a bone but I'm still alone
I'm so gray

When you're standing in a puddle with wet feet
And your head is sore from pounding drops of sleet
When the cold and lonely hours put your heart to the test
Maybe I'll be the one that you like best

If the sky can open its eyes
And cry from up above
Let's shed some tears of joy
And fall in love

 
Objavila Tina ob 11:13 | povezava na objavo | 4 komentarji
16. maj 2006
Weekend tour
Zakaj je vedno tako, da kadar se nekaj dogaja, je potem vse na kupu? Niti predahnit nisem imela časa, kaj šele da bi se dobro naspala...

V petek sva šla z Bojanom prvič skupaj na koncert. V vsem času, ko sva skupaj, nama ni uspelo iti niti enkrat na koncert. Ponavadi je vedno on na odru, jaz pa med publiko s kakšno prijateljico. Je pa lepo, da se še lahko zgodi 'prvič'. Potem sva šla še v Pub na pijačo, dve, tri in je bilo prav lepo – metulji so bili takšni kot prvi teden, ko sva bila skupaj. Nekateri so se spraševali kako to, da je B. zunaj... Zadnje čase ni hodil ven oz. se ni družil z isto družbo kot prej. Se je že začelo govoriti, da ga nikamor ne pustim. Ampak itak ne moreš nobenemu dopovedati, da nekaterim ne paše ves čas viset po bifejih. No, mogoče sem sama tudi pripomogla k temu, da govorijo, da ga nikamor ne pustim. So mi zadnjič te govorice prišle na uho in sem jih 1. maja samo potrdila. Me je en 'plehar' na Pleših vprašal kje je B. (slučajno ravno tisti, ki je največ opravljal) in sem mu lepo povedala: 'Tista, ki ga ima rada, ga ima doma.' Pa naj zdaj govorijo ;)

V soboto smo imeli obletnico mature. Najprej nisem vedela, če bi sploh šla, ampak potem sva se z Ajdo odločili, da greva. Ni mi bilo žal. Prav lepo je bilo poklepetati s sošolci in sošolkami – pa čeprav sem ves večer pila sok :) Res bi se morali večkrat dobiti.
Še nekaj statistike:
- samo ena sošolka je poročena (pred dvema letoma se je poročila na skrivaj),
- 4 že živimo skupaj s partnerji (se mi zdi),
- večinoma smo že proti koncu študija – razen nekaj izjem,
- zibal ni še nihče,
- nihče se ni kaj bistveno spremenil.
Me prav zanima kako bo čez 5 let... Žal mi je samo to, da nisem šla potem zraven v Celje. Sem bila že ob enih doma, ker me je čakalo zgodnje vstajanje naslednji oz. isti dan.
Čakala me je vožnja v Koper, zato si nisem upala privoščit ponočevanja. Že tako sem spala samo 4 ure in pol in me je potem v avtomobilu na avtocesti enkrat skoraj zmanjkalo... V glavnem v Kopru na srečanju aussijev je bilo pa enkratno. Psi so uživali ob in v vodi. Zaradi tega sem bila tudi blatna in mokra do kolen. Če bi imela s sabo rezervne hlače, bi šla lahko še malo po Kopru ali pa v Piran... Ker pa nisem imela čisto nič za spreobleči s sabo, mi ni preostalo drugega kot to, da se vrnem domov. Seveda čez Trojane in po čokoladne krofe.

 
Objavila Tina ob 21:19 | povezava na objavo | 2 komentarji
10. maj 2006
Could be anything
Grey's anatomy ... once more.


"The Eames Era - Could Be Anything"

Run along, run a long way to find a one
Find a one who could turn you on
Underneath a cloudless sun

I certainly hope that you are happy
With your new change of company
Surrounded by your enemies

Can't you see if I could be anything I want to be I would be you, see,
Can't you see if I could be anything

And if you say everything will want to go your way
I will turn you away as easily as I turned you into me

Run along, run a long way to find a one
Find a one who could turn you on
Underneath a cloudless sun

I certainly hope that you are happy
With your new change of company
Surrounded by your enemies

If you say everything will want to go your way
I will turn you away as easily as I turned you into me

And can't you see if I could be anything I want to be I would be you, see,
Can't you see if I could be anything

Oh, oh, there's a lot of things I could say to make you understand
I don't have time to explain

Can't you see if I could be anything I want to be I would be you, see,
Can't you see if I could be anything

And if you say everything will want to go your way
I will turn you away as easily as I turned you into me

And can't you see if I could be anything I want to be I would be you, see,
If I could be…
 
Objavila Tina ob 10:24 | povezava na objavo | 3 komentarji
9. maj 2006
Love and marriage
Moški v fazi 'lova na žensko' obljubljaja vse mogoče. Pa tudi nemogoče. To se izkaže šele kasneje. Razlaga ji, da obožuje izlete, sprehode na obali, gledališče in da rad hodi v gore. Pripoveduje ji pravljice o tem, kako bo v prihodnosti. Kaj vse bosta lahko počela skupaj ter da jima ne bo nikoli dolgčas.

Potem moški enkrat dojame, da že 'ima' žensko. Takoj pozabi na nekatere obljube in tisti izleti se dogajajo enkrat na tri mesece za v hribe ali izlet na morje pa nikoli ni pravega vremena in ostalih pogojev. Vrhunec njunega družabnega življenja je petkov večer s 'prijatelji'. Pa naj mu bo, ker je ženska še vedno zaslepljena od ljubezni. Pa tudi drugače je še vednoiskren, ne pije, ne kadi in ustrez ostalim pogojem.

Potem postaneta mož in žena. Nekaj časa se moški - zdaj njen mož še lahko pretvarja da ne nekdo, ki ga v resnici ni. Je ljubeč in ima čas zanjo. Občasno jo še kam pelje... Tako ženska od svojega moža zmotno pričakuje stvari, ki jih je obljubljal. Tudi napačno predstavo ima o njem, ker se je prvi dve leti kazal tako, kot je mislil, da si ga ona želi. Torej, kaj ženska želi in česa si ne želi od svojega moža...

Želi si da,
- jo ljubi, poljublja za dobro jutro, ob prihodu ob odhodu,
- je iskren in prijazen,
- ji je zvest,
- jo spoštuje in podpira,
- jo kdaj pa kdaj razvaja,
- gresta na izlete,
- jo drži za roko, ko se sprehajata,
- skupaj sanjarita o prihodnosti,
- gresta skupaj ven s prijatelji,
- se zanima kaj se dogaja z njo in ji pove kako je z njim,
- se pogovarjata,
- ne pije prekomerno,
- ne kadi,...

Vse to ženska pove moškemu še preden se resno zaplete z njim oz. preden se poročita. Mogoče s(m)o ženske res naivne, ko vejamejo, da bodo obljube trajale večno. Moški pa kot lovec, pozabi na vse to takoj, ko ujame svoj plen.

Sledi življenje v zakonu, ki čez čas izgleda nekako takole:
- moški je vedno več časa odsoten zaradi raznih obveznosti,
- preden sta živela skupaj, sta se videla več,
- kadar je slučajno doma, mu ni za skupne aktivnosti - razen gledanja TV v dvoje,
- pogovor z njim je le še iluzija,
- večere preživlja sam s 'prijatelji' ob pivu,
- kadar jih slučajno srečata skupaj, njega močno boli glava in morata takoj domov,
- skupni izleti – kaj je že to?,
- poljubi ob prihodu domov in ob slovesu so že zdavnaj preteklost,
- prav tako držanje za roke, saj tako ali tako nikamor ne gresta skupaj,
- poljubov ni več,
- intimnost – 1x na mesec, ko se mu 'dvigne',
- če zakonca preživita skupaj 1 uro na dan je to že velko,
- pa še kar nekaj 'biserov' bi se našlo.

Naslednje vrstice sem si sposodila od Maje.
Ally McBeal: Maybe I'll share my life with somebody... maybe not. But the truth is, when I think back of my loneliest moments, there was usually somebody sitting there next to me.

In kaj naj žena naredi sedaj? Če bi bilo to 100 let nazaj, bi se žena sprijaznila s tem. Še vedno bi gospodinjila in mu stregla od spredaj in zadaj, vmes pa še poskrbela za otroke, mačko in psa. Pustimo ob strani njene hobije, ker itak nima časa za njih.


Če bi se to zgodilo danes, pa obstajata dve možnosti.

Prva je ta, da bi žena ves čas težila svojemu možu, da tako pa ne gre več naprej. Jasno bi mu povedala kaj vse jo moti in kako si ona predstvlja skupno življenje. Na tem mestu se mož odloči koliko mu je sploh do žene in jo (1.) poskuša razumet in spremenit dolečene stvari ali pa (2.) jo pošlje nekam (vsi vemo kam) in ji reče, da se zaradi nje ne bo spreminjal. Pod (1.) se lahko stvari spremenijo na bolje, pod (2.) pa žena ostaja nesrečna in nezadovljna/nezadovoljena ter živi naprej v takšnem zakonu – bodisi zaradi otrok, pomanjkanja samozavesti, denarja ali pomanjkanja poguma.

Še druga varianta... Žena možu pove kaj se ji zdi, da je narobe med njima – če mož reagira tako kot v (1.), potem ni panike – še posebej, če res nekaj naredi na sebi. Če reagira tako kot je napisano pod točko (2.), pa žena vzame svoje življenje v svoje roke. Ko moža do pol osmih zvečer ni iz službe, vrže kosilo/večerjo v straniščno školjko, pokliče prijateljico, se uredi in gre ven. Poleg tega se več časa posveča svojim hobijem, karieri, prijateljem in ostaja takšna kot je – ima polno življenje. Srečo poišče drugje. Ko zbere dovolj poguma in denarja, zapusti moža in gre na svoje.

Kje so tisti časi, ko je bila sreča žensk odvisna od moških...
Sigurno obstaja tudi moška razlaga iste zgodbe, ampak to ni moje področje.

 
Objavila Tina ob 09:02 | povezava na objavo | 8 komentarji
6. maj 2006
Ovire
Včeraj mi je nekdo globokoumno dejal:
"Sama sebi si največja ovira!"

Bi morala razmisliti o tem?
Ali mogoče o čem drugem ...

 
Objavila Tina ob 09:12 | povezava na objavo | 2 komentarji
5. maj 2006
Walking the dog
Še ena iz Grey's anatomy. Trenutno poslušam glasbo iz te serije,... no, mogoče ne trenutno, mogoče jo poslušam že nekaj dni ;) Na sliki pa res sprehajam svojega psa - Chics. Ali ona sprehaja mene? Kdo bi vedel ...


"Nellie McKay - The Dog Song"

I'm just a walkin' my dog
Singin' my song
Strollin' along
Yeah it's just me and my dog
Catchin' some sun
We can't go wrong

My life was lonely and blue
Yeah I was sad as a sailor
I was an angry 'un too
Then there was you
Appeared, when I was entangled
With youth, and fear, and nerves
Jingle jangle
Vermouth and beer
Were gettin' me mangled up

But then I looked in your eyes
And I was no more a failure
You looked so wacky and wise
And I said, lord I'm happy
'cause I'm just a walkin' my dog
Singin' my song
Strollin' along
It's just me and my dog
Catchin' some sun
We can't go wrong
'cause I don't care 'bout your hatin' and your doubt
And I don't care what the politicians spout
If you wanna companion
Well just go right to the pound
And find yourself a hound
And make that doggie proud
'cause that's what it's all about

My life was tragic and sad
Yeah I was the archetypal loser
I was a pageant gone bad
Then there was you on time
And wagging your tail
In the cutest mime
And you was in jail
I said woof, be mine
And you gave a wail
And then I was no longer alone
And I was no more a boozer
We'll make the happiest home
And I said lord I'm happy
'cause I'm just a walkin' my dog
Singin' my song
Strollin' along
It's just me and my dog
Catchin' some sun
We can't go wrong
'cause I don't care 'bout your hatin' and your doubt
And I don't care what the politicians spout
If you need a companion
Well just go right to the pound
And find yourself a hound
And make that doggie proud
'cause that's what it's all about
That's what it's all about
That's what it's all abow-wow-wow-wout
That's what it's all about

 
Objavila Tina ob 18:38 | povezava na objavo | 2 komentarji
4. maj 2006
27.5.
Ne vem zakaj je ta datum tako popularen letos. Zaenkrat obstajajo samo štirje dogodki, katerih bi se rada udeležila na ta dan:
  • srečanje Alpine River-jev,
  • izpiti za vodnike reševalnih psov (1 mi še manjka),
  • izlet članov KDZ na Kras,
  • tečaj AvtoCAD-a v organizaciji ŠKLAB-a
 
Objavila Tina ob 15:21 | povezava na objavo | 2 komentarji
3. maj 2006
Benevolent Inventor
This is me... I guess.

Personal DNA test


About you:
Your imagination, self-reliance, openness to new things, and appreciation for utility combine to make you an INVENTOR.

How you relate to others:
You are a great person to interact with—understanding, giving, and trusting—in a word, BENEVOLENT

 
Objavila Tina ob 21:12 | povezava na objavo | 1 komentarji
2. maj 2006
Lep in krasen dan
'Pred mano lep in krasen dan, kot iz sanj,
tak naj seže mi v spomin.
Nebo neznanega sveta, kot je ta
v katerem js živim.'
Omar Naber

Pohod na Pleše je ob deseti uri zjutraj doživel prvi padec. B&D sta odpovedala zaradi bolezni. Drugi padec ob 10.05 - udeležbo na pohodu je odpovedal še moj dragi B. – iz meni neopravičljivega razloga. Mislim – kdo da več na to, kaj si mislijo drugi, kot pa na to kako bo s partnerjem preživel dan. Kakorkoli že...

Vsako leto grem na Pleše in te tradicije nisem nameravala prekiniti. Od malega sem hodila skupaj s starši in sestro, kasneje s prijatelji in nato nekaj let s fantom (zdaj bivšim). Lansko leto je B. še šel z mano – očitno je bila še tista faza, ko je ugodil vsaki moji želji. Letos sva ostali pa s Chico sami. Ker sem toliko časa (zaman) čakala ostale, sem šla od doma šele nekaj čez 10. Šli sva mimo letališča, čez Toplice, Čolnišče, Jablano in po dveh urah in petnajstih minutah prišli na Pleše.

Chica je bila utrujena in žejna, zato se je ulegla in zaspala. Yeah right. Na prvi in drugi sliki žveči jabolko ;) Vsaka je pojedla eno, potem sva se malo posončili in odpravili nazaj. Zanimivo je, da sem nazaj hodila skoraj malo dalj časa kot pa na Pleše. Namenoma sem šla počasneje, saj zaradi bolečin nisem mogla iti hitro. Ampak ni se mi pa zdelo, da sem tako počasna.

Zdi se mi dobro, da me potek jutranjih dogodkov ni vrgel s tira in da sem nadaljevala dan po planu. Poleg tega sem se imela pa presenetljivo lepo – pa čeprav sem bila sama. Srečala sem nekaj znancev pa tudi nekaj neznancev, s katerimi sem poklepetala – večinoma so me vsi spraševali razne stvari o Chici. No, pa tudi sama sem dobila en izviren kompliment od neznanca.
Poleg tega sem doživela pa še en blažji šok. Ponavadi me za Chico sprašujejo nekaj v stilu: kakšen mešanček je pa to? No, nekateri celo vprašajo za pasmo. Danes me je pa ena ženska vprašala, če je to aussie! In to sredi Zagorja. Odkar imam Chico so me to vprašali 2x. Neka starejša ženska, ki je s psom hodila v pasjo šolo in je imela 'sošolca' aussija in pa nek moški, ki je bil v Angliji in je obiskal eno vzrediteljico aussijev. Oba sta bila Ljubljančana.

Ko sem popoldne prišepala domov sem šla samo pod tuš in za računalnik, potem so me pa že klicali, če pridem na KDZ. Sem popokala Nyzz in Chico, ter šla. Ob dnevih, ko me B. ujezi/razočara/karkoli že, se prav dobro počutim na KDZ v prijetni družbi članov in njihovih psov. Mi vsaj ni treba biti doma...

Danes smo imeli pa agalitaši že ob 10h trening. Chica blesti. Prav z užitkom gre skozi ovire. Šepanje me ni ustavilo od tekanja po parkurju. Gledala sem samo na to, da sem naštudirala ovire tako, da sem čim manj tekala, ter da sem pravi čas izrekla ukaz za oviro, tako da je Chica opravila večino dela. Imam to srečo, da se ji ni problem oddaljiti od mene in da jo lahko (ponavadi) vodim na daljavo. Nekateri psi pa sploh nočejo stran od vodnika in potem morajo ti preteči celoten parkur...
Sem spet malo zajadrala ... to bi moralo biti že v Chicinem blogu.

 
Objavila Tina ob 16:11 | povezava na objavo | 1 komentarji
1. maj 2006
1. maj
2005

Na 1. maja sva se z Bojanom prvič zbudila v najinem stanovanju. 30. sva preselila vse stvari, pospravila ter se zvečer na hitro odpravila na kres, ampak sva bila preveč utrujena, da bi lahko dolgo ostala. Po celem dnevu garanja, sva videla samo še posteljo. Doma sva prižgala svečo in sva imela svoj 'kres'. Zjutraj pa naju je zbudi pihalni orkester SVEA Zagorje. Ker Bojana ni bilo na budnico, so nama prišli zaigrat podokno budnico. Nič mi ni bilo jasno, ko sem se zbudila ob takšni glasni glasbi. Najprej sem mislila, da igrajo pri trgovini, ampak je bilo malo preglasno. Potem pa dvigneva rulete in jih vidiva na najinem travniku pod oknom ;) Vsi sosedi so bili na oknih oz. balkonih. Le kaj so si mislili o nama. Ravnokar sva se vselila, pa že vzbujava pozornost in zbujava sosede ;)
Potem sva šla še na tradicionalni pohod na Pleše. Ker si ne predstavljam tega pohoda brez pasje družbe, sva si sposodila Nyzz, ki je morala po moji selitvi ostati pri naših doma. Niso se hoteli ločiti od nje.

2006

Kresovanje je odpadlo (vsaj za naju) zaradi dežja. Večer sva preživela pred TV (Bojan) in pred računalnikom oz. v postelji (jaz). Zjutraj je šel Bojan igrat budnico, sama pa sem še malo poležala. Letos ni bilo budnice pred oknom. Sem imela pa vseeno svojevrstno budnico – by Nyzz & Chica. Nyzz se je že mudilo ven, zato jezačela glasno vzdihovat, medtem ko sta se s Chico sprehajali po stanovanju. Mimogrede... Hoja s kremplji po laminatu ni ravno tiha. Ja, najina 'družinica je zrastla iz dvo članske v štiri člansko, ampak žal samo za čez praznike. Potem bomo spet samo trije...
Z Borisom in Darjo smo se zmenili, da gremo skupaj na Pleše okoli 9h. Baje naj bi takrat že končali z budnico. Ampak kot je v navadi, kadar se gre kam igrat – se stvar zavleče, tako da bomo v najboljšem primeru štartali ob 10h. In zdaj čakamo Bojana...

 
Objavila Tina ob 09:17 | povezava na objavo | 0 komentarji