Zakaj je vedno tako, da kadar se nekaj dogaja, je potem vse na kupu? Niti predahnit nisem imela časa, kaj šele da bi se dobro naspala...
V petek sva šla z Bojanom prvič skupaj na koncert. V vsem času, ko sva skupaj, nama ni uspelo iti niti enkrat na koncert. Ponavadi je vedno on na odru, jaz pa med publiko s kakšno prijateljico. Je pa lepo, da se še lahko zgodi 'prvič'. Potem sva šla še v Pub na pijačo, dve, tri in je bilo prav lepo – metulji so bili takšni kot prvi teden, ko sva bila skupaj. Nekateri so se spraševali kako to, da je B. zunaj... Zadnje čase ni hodil ven oz. se ni družil z isto družbo kot prej. Se je že začelo govoriti, da ga nikamor ne pustim. Ampak itak ne moreš nobenemu dopovedati, da nekaterim ne paše ves čas viset po bifejih. No, mogoče sem sama tudi pripomogla k temu, da govorijo, da ga nikamor ne pustim. So mi zadnjič te govorice prišle na uho in sem jih 1. maja samo potrdila. Me je en 'plehar' na Pleših vprašal kje je B. (slučajno ravno tisti, ki je največ opravljal) in sem mu lepo povedala: 'Tista, ki ga ima rada, ga ima doma.' Pa naj zdaj govorijo ;)
V soboto smo imeli obletnico mature. Najprej nisem vedela, če bi sploh šla, ampak potem sva se z Ajdo odločili, da greva. Ni mi bilo žal. Prav lepo je bilo poklepetati s sošolci in sošolkami – pa čeprav sem ves večer pila sok :) Res bi se morali večkrat dobiti.
Še nekaj statistike:
- samo ena sošolka je poročena (pred dvema letoma se je poročila na skrivaj),
- 4 že živimo skupaj s partnerji (se mi zdi),
- večinoma smo že proti koncu študija – razen nekaj izjem,
- zibal ni še nihče,
- nihče se ni kaj bistveno spremenil.
Me prav zanima kako bo čez 5 let... Žal mi je samo to, da nisem šla potem zraven v Celje. Sem bila že ob enih doma, ker me je čakalo zgodnje vstajanje naslednji oz. isti dan.
Čakala me je vožnja v Koper, zato si nisem upala privoščit ponočevanja. Že tako sem spala samo 4 ure in pol in me je potem v avtomobilu na avtocesti enkrat skoraj zmanjkalo... V glavnem v Kopru na srečanju aussijev je bilo pa enkratno. Psi so uživali ob in v vodi. Zaradi tega sem bila tudi blatna in mokra do kolen. Če bi imela s sabo rezervne hlače, bi šla lahko še malo po Kopru ali pa v Piran... Ker pa nisem imela čisto nič za spreobleči s sabo, mi ni preostalo drugega kot to, da se vrnem domov. Seveda čez Trojane in po čokoladne krofe.
V petek sva šla z Bojanom prvič skupaj na koncert. V vsem času, ko sva skupaj, nama ni uspelo iti niti enkrat na koncert. Ponavadi je vedno on na odru, jaz pa med publiko s kakšno prijateljico. Je pa lepo, da se še lahko zgodi 'prvič'. Potem sva šla še v Pub na pijačo, dve, tri in je bilo prav lepo – metulji so bili takšni kot prvi teden, ko sva bila skupaj. Nekateri so se spraševali kako to, da je B. zunaj... Zadnje čase ni hodil ven oz. se ni družil z isto družbo kot prej. Se je že začelo govoriti, da ga nikamor ne pustim. Ampak itak ne moreš nobenemu dopovedati, da nekaterim ne paše ves čas viset po bifejih. No, mogoče sem sama tudi pripomogla k temu, da govorijo, da ga nikamor ne pustim. So mi zadnjič te govorice prišle na uho in sem jih 1. maja samo potrdila. Me je en 'plehar' na Pleših vprašal kje je B. (slučajno ravno tisti, ki je največ opravljal) in sem mu lepo povedala: 'Tista, ki ga ima rada, ga ima doma.' Pa naj zdaj govorijo ;)
V soboto smo imeli obletnico mature. Najprej nisem vedela, če bi sploh šla, ampak potem sva se z Ajdo odločili, da greva. Ni mi bilo žal. Prav lepo je bilo poklepetati s sošolci in sošolkami – pa čeprav sem ves večer pila sok :) Res bi se morali večkrat dobiti.
Še nekaj statistike:
- samo ena sošolka je poročena (pred dvema letoma se je poročila na skrivaj),
- 4 že živimo skupaj s partnerji (se mi zdi),
- večinoma smo že proti koncu študija – razen nekaj izjem,
- zibal ni še nihče,
- nihče se ni kaj bistveno spremenil.
Me prav zanima kako bo čez 5 let... Žal mi je samo to, da nisem šla potem zraven v Celje. Sem bila že ob enih doma, ker me je čakalo zgodnje vstajanje naslednji oz. isti dan.
Čakala me je vožnja v Koper, zato si nisem upala privoščit ponočevanja. Že tako sem spala samo 4 ure in pol in me je potem v avtomobilu na avtocesti enkrat skoraj zmanjkalo... V glavnem v Kopru na srečanju aussijev je bilo pa enkratno. Psi so uživali ob in v vodi. Zaradi tega sem bila tudi blatna in mokra do kolen. Če bi imela s sabo rezervne hlače, bi šla lahko še malo po Kopru ali pa v Piran... Ker pa nisem imela čisto nič za spreobleči s sabo, mi ni preostalo drugega kot to, da se vrnem domov. Seveda čez Trojane in po čokoladne krofe.
