Nova članica KD Zagorje
Nemška doga Rada Madava

Včeraj smo se vsi trije odpravili na agility tekmo v Domžale. S sabo sem imela tudi izposojen fotoaparat, ker z mojo 'trotlkamero' ne bi naredila lepih fotografij. Zdaj sem pa totalno navdušena nad to zadevo in sem se odločila, da bo moja prva malo večja investicija šla ravno za nakup fotoaparata. Upam, da bom ob rojstnem dnevu dobila kaj prispevkov za mojo investicijo.

Počasi se odpravljam na govorilne ure k profesorju, ki komplicira zaradi ocene. Nerada hodim na govorilne ure, sploh pa v primerih, ko profesorji komplicirajo brez razloga. Pri drugih predmetih, ki sem jih delala za 4. letnik je šlo povsod brez problemov, čeprav sem bila vpisana šele v tretjega. Le pri tem predmetu se je pojavil 'problem'. Priznam, da sem sama kriva, ker nisem šla na vpis ocen in ker se nisem takrat pozanimala, če potrebujem kakšno posebno potrdilo. Na vajah, predavanjih, kolokvijih in (pred)izpitu ni profesor nikoli omenjal potrdila - pa nisem nikoli manjkala. Lahko bi vedela, da bo šlo kaj narobe, ker je tako raztresen... Upam, da se bo dalo kaj zmenit, ker ne bi šla rada izpita delati že drugič. Poleg tega je pa še seminarska naloga en del ocene...
Let's hope for the best!

Obupno je vroče. Chica se prestavlja iz enega kota v drugi kot in ves čas ji je vroče. Meni pa tudi. Potem sem se pa še zmenila za kofetkanje, pa sem čisto pozabila, da je B. zjutraj odpeljal avto. Zdaj naju s Chico čaka hoja do 'centra' po največji vročini. Ampak za nekatere ljudi se splača.

Včeraj je bila edina produktivna stvar, ki sem jo naredila v celem dnevu, trening skupine za nastope. Jutri pridejo na KD varovanci doma starejših iz Izlak. Včeraj so bili psi totalno 'razštelani' in če bodo tudi jutri tako delali, ne bo ravno dobro. Chica je spet blestela s trikci, a je potem pri poslušnosti delala kar po svoje. Iz tira jo je vrgla ena piskajoča igračka in potem je ves čas gledala kje je ta igrača...

Še ena fotka, slikana 2 dni nazaj na balkonu. Chica izgleda že veliko boljše kot je izgledala teden dni nazaj. Je pa še vedno vsa shujšana, vendar se trudim, da bi pridobila nekaj kilogramov.

Danes ni dober dan. Začel se je z brenčanjem avtomobilov in motorjev – že zgodaj zjutraj in še vedno traja... Očitno brenčanje ni dovolj, zato se mu je kmalu pridružil še zvok komentatorja zasavskega rallyja, ki poteka kakšnih 100 m od hiše. No, zaradi te 'prireditve' so zagradili skoraj vse bližnje travnike na katere ponavadi peljem Chico in so mi skoraj zaračunali 1000 SIT, ko sem hotela samo za minuto pogledat kaj se dogaja. Mislim, kdo bi pa dlje časa stal opoldne v največji vročini tam v nedogled?! No ja, vem da tudi takšin obstajajo – pa še plačajo za to.

Ko sem se ravno navadila na 'brenčanje', sem dobila mail od kolega, da profesor komplicira glede vpisa ocene. Izpit sva naredila lasnko leto, ampak nisva mogla vpisat ocene, ker sva bila uradno še v 3. letniku. Zdaj pa se je tip spomnil, da bi mogla imeti potrdilo o opravljenem izpitu... Ampak noben se ne spomni ničesar o potrdilih. 4 predmete sem delala za naprej in nikoli niso komplicirali. Ko sem se prijavila na izpit, je bila ocena vpisana. Nesmiselno se mi zdi pa še 1x delat izpit, ki sem ga že naredila (k oceni se šteje tudi seminarska naloga). Ne vem kako je lahko prof. tako raztresen, da ni mogel it pogledat za lanskoletne ocene in enostavno vpisat!!!
Sem se hotela potolažit s bonboni katjes - yoghurt gums, pa sploh niso tako dobri kot izgledajo v reklami. In to zame, ki res nisem izbirčna pri sladkarijah!
Pa je šlo dobro razpoloženje ob vikendu...

S Chico je danes boljše! Ne vem ali je to posledica tega, da sva bili pri veterinarju ali pa bi se po tolikem času stanje samo od sebe izboljšalo (seveda s pomočjo mojega kuhanja hrane – ekstra zanjo). B. se je malo pritoževal, da zanj pa nikoli ne kuham s takšno zagnanostjo in da mi je vedno odveč ;)

Dovolj mi je bilo neprespanih noči, poleg tega me je bilo pa še strah, da ni res kaj hudo narobe, zato sem se odločila, da greva danes k veterinarju. Danes ponoči sploh ni mogla spat in zaradi tega sem bila tudi jaz pokonci – že n-to noč. Tudi učenje trpi zaradi tega oz. se sploh še ni začelo. Verjetno grem samo na en izpit v tem izpitnem obdobju...
Ker Chica ni mogla spat ponoči, sva se šli stiskat na kavč v dnevno sobo in sva tam celo zaspali za 3 ure. Na posteljo ima (zaenkrat) prepovedan vstop.

Zjutraj smo se odpravili v Ljubljano na Veterinarsko fakulteto na kliniko za kirurgijo in male živali. Celo Bojan si je vzel dopust, da mi ni bilo treba it sami (ILYVM). Takoj na recepciji sem doživela prvi šok, ko so jo stehtali in je pokazalo komaj 15,3 kg. Zadnje dni je jedla, ampak zgleda, da kurja juha, korenje in riž ne pomagajo ravno pri ohranjanju telesne teže. Sledil je pregled in veterinar je bil izredno prijazen in je z njo delal kot z otrokom. Najprej ji je dal vsako stvar, ki jo je uporabil, za povohat. V celoti je jo pregledal, ji odvzel nekaj 'ta žlehtne' krvi (I hope) in ji dal 2 pikici. Tudi za domov sem dobila tablete proti bruhanju in nekaj za uravnavanje želodčne kisline, kupila sem tudi posebne brikete, ki so primerni za pse s prebavnimi 'motnjami'. Zaenkrat kaže dobro, 2x je jedla, nič bruhala, in je spet (hiper)aktivna. Na kliniki se je pa tako lepo obnašala, lepo je pokazala zobe, veterinar ji je pogledal dlesni (prekrvavljenost sluznice), oči, poslušal srce, izmeril utrip, pretipal jo je celo, izmeril temperaturo,... Pa nobenega problema ni bilo pri odvzemu krvi. Nazadnje, ko so ji odvzeli kri, smo jo položili na bok in sva jo dve držali na vso moč, da je bila pri miru. Danes pa smo vse opravili stoje in brez problemov.

Veterinar je rekel, da sploh ne zgleda, da bi bilo karkoli narobe z njo (razen znakov, ki sem mu jih opisala, ampak teh sam ni videl), da je čisto normalno živahna. Sem se kar zamislila. Povprečen pes je enako živahen, kot je živahna Chica kadar je bolna. Hmm... le kako mi je uspelo izbrat takšnega psa?! ;)

Drugače je pa danes opaziti 100% izboljšanje. Zadnje dni je iz hrane (juha, riž, korenje, piščanec) izbirala ven samo korenje in piščanca, tako da je bila kuhinja polna riža in sem lahko po vsakem obroku pomivala kuhinjo. Danes je pa brikete pojedla s takšnim veseljem in je potem, ko je izpraznila skledo, še vedno čakala, da bi dobila še. Danes ponoči mora samo še spati celo noč in smo zmagali! No, to velja tudi zame, ker sem že totalno neprespana. Če ne bi bilo tekme ob 21h, bi šla že ta trenutek v posteljo.

Tako pa je Chica odraščala...
foto (prva vrsta): Martina Oitzl
ostalo: TK

Včeraj sem šla na razstavo in sem bila totalno navdušena. Kar nekaj kinologov je prišlo na tja in skupaj smo ostali tudi po razstavi na koncertu Jadranke Juras – ves čas smo samo klepetali o psih. Od slik pa mi je bila najbolj všeč ena, ki je bila narejena po naročilu, tako da ima žal že rezervirano mesto na steni v ambulanti/čakalnici dr. Mlinariča.

Žal mi je, da nisem ostala do konca koncerta... Mudilo se mi je pogledat kako je s Chico. Zadnje dni se ni počutila najbolje in je zbruhala vse kar je pojedla in spila. Po skoraj dvo-dnevnem postu sem ji danes že skuhala piščančjo juho, riž ter korenje, ki jih zaenkrat še ni zbruhala. No, zaradi njenih težav nisem spala že 3 dni. Prvo noč sem čistila bruhanje na vsaki 2 uri, drugi dan sem jo vozila ven na vsaki 2 uri, včeraj sem jo peljala ven pa samo 2x, ampak je bila celo noč nemirna in je hodila po stanovanju. Doma je bila bolj mirna zadnje dni, zunaj pa je bila takšna kot vedno, tako da sem jo morala imeti ves čas na povodcu.

Včeraj sem dobila tudi obisk iz Dunaja. Prišla je teta in bratranec z ženo. Chica jih je veselo pozdravljala, čeprav jih še ni nikoli videla (videla je samo teto, ko je bila že čisto majhna). Sem jim povedala, da je bolna, ampak mi noben ni mogel verjeti, ker je bila vsa polna energije in je ponosno nosila žogo vsakemu, ki jo je hotel. Za tiste, ki je ne poznajo, je izgledala res 'normalna', meni pa se je vseeno zdela malo bolj mirna kot ponavadi. Ko so odšli, je pa še pol ure jokala za njimi pred vrati...

Danes sem šla stehtat Chico. Najprej naju stehtam skupaj, nato pa grem na tehtnico še sama in potem odštejem kilograme. Chica je že tako med bolj suhimi in me je bilo strah, da ne bi preveč shujšala, ker je ves čas bruhala, potem je imela pa še post. Ko sva bili obe na tehtnici, je kazalo približno enako kot ponavadi, tako da sem bila kar zadovoljna. Malo manj pa sem bila vesela, ko sem videla, da sem se zredila ravno za toliko, kot je ona shujšala. Zdaj ima komaj 15,6 kg. Ampak jo bomo že poredili :) Danes ji že paše jest. Zadnje dni se je kar sama izogibala hrani. Tudi danes zjutraj še ni hotela jesti, ampak si je potem čez eno uro že premislila.

Zaradi njene bolezni sva zamudili tudi nastop v Trbovljah. Šla sem sama, ravno toliko da sem naredila nekaj fotk. Vsi člani skupine so bili razočarani, ker Chice ni bilo – očitno jaz nisem dovolj. Saj je res, da ima najbolj zanimive trike, pa tudi največ jih zna... Najprej naredi obrat, potem preval, sledi slalom med nogami in osmica med nogami, nato skok skozi moje sklenjene roke in skok v naročje. Potem imava pa še en trik z Belo, izgleda pa tako, da Bela stoji in Chica 2x skoči čez njo. Ampak zdaj delamo na tem, da se v eno smer plazi pod njo, v eno smer pa jo preskoči. Je zanimivo za gledat. Rada bi jo naučila še kakšen trik, ki je zanimiv za gledalce in ni tako težak za naučit. Kakšen predlog?
Od vseh teh 'trikov' mi je najbolj všeč Juretov z Žakom. Najprej Jure na tla položi Žakovo ovratnico, povodec in svoje ključe. Potem pa ga iz izhodišča pošilja po te predmete: najprej Žak prinese ovratnico in mu jo Jure da okoli vratu. Potem prinese povodec in ga Jure pripne. Na koncu prinese še ključe in nato sledi igra. Res je enkratno za gledat.


Tudi Javor je dober, ko najprej pleše, potem pa skoči še Urši na hrbet.

Še nekaj o KD Zagorje oz. enemu izmed članov, ki je lastnik treh beardijev. V petek bo otvoritev njegove samostojne razstave v delavskem domu. Njegova dela sem videla že na praznovanju rojstnega dne enega izmed psov, ki ga je organizirala njegova hčerka Tina - Chica je bila povabljena, pa sem šla zraven ;) Všeč so mi njegova dela, tako da otvoritve niti slučajno ne bom zamudila.

V Litiji in v Tisju je bilo lepo. Ko sva šli z Nadjo v dom v Tisje k 'zagorski mami', je Chica počakala v avtu. Če bi bilo sončno, bi mamo lahko peljale ven in bi ji Chica pokazala kaj vse zna. Tako je pa eno uro čakala v očetovem avto. Enkrat vmes me je začela grabiti panika, ker sem imela razne predstave, da se je spravila na sedeže in jih prežvečila. Ampak na srečo, sem se motila. V Litiji sem jo vzela pa s sabo in je bila presenetljivo mirna. Nič ni skakala po 'litijski mami' in po kakšne pol ure se je celo ulegla :) Vendar je še vedno budno spremljala vse dogajanje.

Zvečer naj bi imeli pa agility, ampak ni bilo trenerja. Ker je bil poligon prazen, sva šla s Chico nekajkrat skozi nekatere ovire za agility, naredili sva daljinski skok ter malo poslušnosti (brez povodca) in prinašanja ter igre. Chica je bila ves čas pozorna name in se mi je tako dobro zdelo, še posebej, ker so naju gledali nekateri člani, ki zelo radi kritizirajo in 'največ vejo'. Zraven teh ljudi je bil pa še inštruktor, ki ga vsi zelo cenijo zaradi njegovega dela s psi. Ko sem prišla do njih, me je ta inštruktor pohvalil (pa Chico tudi). Nekaterim se je povesil nos, meni pa se je nasmešek kar sam narisal na obraz :)

Edina napaka, ki sem jo naredila je bila ta, da sem potem še nekaj časa ostala tam in klepetala. Potem sem bila pa spet priča incidentu. Mislim... ne vem kako se lahko neka 35-letnica obnaša kot 5 letni otrok, ki hoče doseči svoj prav, pa čeprav naredi sceno in skuša skregat vse po vrsti. Mogoče misli, da je s tem dejanjem očrnila tisto osebo proti kateri je usmerila svoje sovraštvo. Ne zaveda se pa tega, da je s svojim dejanjem samo pokazala kakšna oseba je v resnici sama.

Društvo ni več tisto, kar je nekoč bilo... Nimam več veselja hodit tja, niti nočem biti več aktivna tako kot sem bila do sedaj. Oblikovanje in urejanje spletne strani KDZ bom predala mojemu 'ex', na društvu bom pa samo še takrat, kadar bom delala s Chico in ko bomo imeli seje izvršnega odbora. Pa še IO se bom odrekla na naslednjih volitvah. Še nekatere zadolžitve bom preložila na druge člane – najverjetneje kar na tiste, ki jamrajo, da nimajo nobene FUNKCIJE in bi jo radi imeli. Ampak kaj, ko takšni želijo samo funkcijo in ne vseh obveznosti, ki spadajo zraven... Čudo od ljudi! Ne vem, a je povsod tako ali samo v našem društvu?! Verjetno je drugod enako. Ni kar iz lepega razpadlo nekaj kinoloških društev v zadnjih dveh letih.

Zdaj moram samo še predsedniku sporočiti novico...

Večina študentov se danes že pridno pripravlja na prihajajoče izpite, pri meni pa se je začetek 'priprav' prestavil na kasnejši datum. Nekaj pri tem ima pomanjkanje volje in kronična utrujenost. Poleg tega sem se za danes zmenila, da s sestro in Chico obiščem obe stari mami. Jutri pa se končno odpravim v shopping. Zadnje čase opažam, da je kar nekaj oblačil (predvsem majic in jopic) še iz srednješolskih časov. Mogoče je pa res čas, da malo posodobim svojo garderobo. Sicer sem že bila v soboto v različnih trgovinah, ampak sem zaradi pomanjkanja časa nakupila samo stvari za Chico in pa en nahrbtnik zame. Chica ima zdaj povodec, ovratnico in oprsnico v enaki barvi in je zdaj prava manekenka :)

Ta vikend je bil obarvan bolj kinološko kot sem mislila, da bo. Sem bila kar nekaj časa v društvu – za razliko od prejšnjega tedna oz. dveh.
Najprej smo se v nedeljo dobili z Ines in Dejanom in njunimi tremi dogami, potem pa smo imeli še trening s skupino za nastope. V kratkem imamo kar dva nastopa. V četrtek gremo v Trbovlje, ker bomo predstavili naš program in trikce ljudem, ki so prišli iz psihiatrične bolnišnice. Ker še niso navajeni na samostojno življenje imajo nekakšen 8-urni 'delavnik', da se počasi navajajo na neke obveznosti... Po predstavitvi našega programa, bodo lahko obiskovalci tudi pobožali pse, nas spraševali o psih, mogoče celo sodelovali z nami oz. z našimi psi,... To bo za Chico prvi nastop. Sicer je že bila na podobni zadevi v domu starejših v Hrastniku, ampak takrat je bila še tako majhna, da nisva sodelovali v programu, ampak sva bili tam zaradi njene socializacije in zato, da so jo lahko potem varovanci doma starejših malo pobožali. Zdaj pa že pridno sodeluje in je zelo poslušna. Naslednji nastop imamo pa 20.5. na poligonu KD Zagorje. Obiskali nas bodo pa varovanci doma starejših iz Izlak.

Še en foto utrinek iz nedeljskega norenja z dogami. Chica se jih prav nič ne boji in ji vedno uspe 'ukrasti' igračo :)


S Chico sva bili danes že v Bajcerjevem mlinu ruševini). Sem jo poslala v zgornje nadstropje po nekih majavih lesenih stopnicah in je šla lepo po njih, potem se je pa še samostojno razgledala po etaži. Sem bila zadovoljna :) Najbolj me je pa presenetila, ko sva šli že proti domu. Srečala sem prijateljico in njenega sina v vozičku. Chica nima ravno veliko stikov z otroki, zato nisem vedela kako bo reagirala. Me je totalno presenetila. Nič ni skakala ali lajala. Lepo se je usedla zraven vozička, ter gledala Tima. Ko je on rekel 'hov hov', mu je dala 'lupčka' najprej na roko, potem pa še na lička in potem jo je božal. Kadar je rekel 'hov hov' je dobil 'lupčka'. Prav posrečena je bila.
In ne - ni me zamikalo, da bi tudi sama naredila kaj v smeri -> baby :)

Danes imam prost dan. Koristim ure, ki sem si jih pridelala v zadnjih tednih :) Toliko seminarskih oz. projektnih nalog kot sem jih napisala v zadnjem semestru, jih nisem v vseh letih skupaj... Rahlo pretiravam, ampak ta semester je bil res najbolj naporen od vseh do sedaj. Pa tudi v tem semestru sem bila veliko več na faksu kot prej. Ampak zdaj se je obdobje obiskovanja predavanj in vaj končalo. Tudi zagovorov seminarskih nalog ne bo več. Nič več skupinskega dela... 'Samo' še izpiti.

Chica pozira za fotografijo, ki bo na spletni strani Alpine River.
Njen pogled je usmerjen na žogo, na katero se je v
petek čustveno navezala in jo je imela ves čas pri sebi ;)
(foto: Martina Oitzl)