Večina študentov se danes že pridno pripravlja na prihajajoče izpite, pri meni pa se je začetek 'priprav' prestavil na kasnejši datum. Nekaj pri tem ima pomanjkanje volje in kronična utrujenost. Poleg tega sem se za danes zmenila, da s sestro in Chico obiščem obe stari mami. Jutri pa se končno odpravim v shopping. Zadnje čase opažam, da je kar nekaj oblačil (predvsem majic in jopic) še iz srednješolskih časov. Mogoče je pa res čas, da malo posodobim svojo garderobo. Sicer sem že bila v soboto v različnih trgovinah, ampak sem zaradi pomanjkanja časa nakupila samo stvari za Chico in pa en nahrbtnik zame. Chica ima zdaj povodec, ovratnico in oprsnico v enaki barvi in je zdaj prava manekenka :)

Ta vikend je bil obarvan bolj kinološko kot sem mislila, da bo. Sem bila kar nekaj časa v društvu – za razliko od prejšnjega tedna oz. dveh.
Najprej smo se v nedeljo dobili z Ines in Dejanom in njunimi tremi dogami, potem pa smo imeli še trening s skupino za nastope. V kratkem imamo kar dva nastopa. V četrtek gremo v Trbovlje, ker bomo predstavili naš program in trikce ljudem, ki so prišli iz psihiatrične bolnišnice. Ker še niso navajeni na samostojno življenje imajo nekakšen 8-urni 'delavnik', da se počasi navajajo na neke obveznosti... Po predstavitvi našega programa, bodo lahko obiskovalci tudi pobožali pse, nas spraševali o psih, mogoče celo sodelovali z nami oz. z našimi psi,... To bo za Chico prvi nastop. Sicer je že bila na podobni zadevi v domu starejših v Hrastniku, ampak takrat je bila še tako majhna, da nisva sodelovali v programu, ampak sva bili tam zaradi njene socializacije in zato, da so jo lahko potem varovanci doma starejših malo pobožali. Zdaj pa že pridno sodeluje in je zelo poslušna. Naslednji nastop imamo pa 20.5. na poligonu KD Zagorje. Obiskali nas bodo pa varovanci doma starejših iz Izlak.

Še en foto utrinek iz nedeljskega norenja z dogami. Chica se jih prav nič ne boji in ji vedno uspe 'ukrasti' igračo :)


S Chico sva bili danes že v Bajcerjevem mlinu ruševini). Sem jo poslala v zgornje nadstropje po nekih majavih lesenih stopnicah in je šla lepo po njih, potem se je pa še samostojno razgledala po etaži. Sem bila zadovoljna :) Najbolj me je pa presenetila, ko sva šli že proti domu. Srečala sem prijateljico in njenega sina v vozičku. Chica nima ravno veliko stikov z otroki, zato nisem vedela kako bo reagirala. Me je totalno presenetila. Nič ni skakala ali lajala. Lepo se je usedla zraven vozička, ter gledala Tima. Ko je on rekel 'hov hov', mu je dala 'lupčka' najprej na roko, potem pa še na lička in potem jo je božal. Kadar je rekel 'hov hov' je dobil 'lupčka'. Prav posrečena je bila.
In ne - ni me zamikalo, da bi tudi sama naredila kaj v smeri -> baby :)