29. junij 2008
Ni jim uspelo... :(
... imajo pa vseeno dobre reklame za Nutello :)




Oznake: ,

 
Objavila Tina ob 22:43 | povezava na objavo | 1 komentarji
Dopust v Bovcu
Je že en teden odkar sem nazaj iz dopusta, ampak mi ni uspelo še ničesar napisat zato bom danes bolj na kratko.

Sobota, 14.6.2008: ob Soči
Sprehod po krožni poti mimo letališča v Bovcu, Čezsočo, Jablenco in čez kamp nazaj v Bovec.
Razdalja: 9,6 km


Nedelja, 15.6.2008: Svinjak

Z avtom smo šli do naselja Kal-Korintnica, potem pa smo se povzpeli na Svinjak ali 'Bovški Matterhorn'(1653 m). V šestih urah smo se vrnili do izhodišča, vendar nam ni uspelo prit do vrha - je bil malo pred vrhom en del za plezat, pa Chica zaenkrat še nima teh sposobnosti :) Luštna, vendar zahtevna tura, strmina narašča z višino, od začetka je pot pretežno po gozdu in ni bilo prevroče, proti vrhu pa po travniku in skalah - zna biti toplo, pa tudi drsi. Razgled je pa neverjeten! Na fotografiji se v ozadju vidi Svinjak (fotografirano blizu izhodišča).

Prehojena razdalja: 15,7 km
Višinska razlika: 1200 m

Ponedeljek, 16.6.2008: ob Soči
Žal je večino dneva deževalo, zato smo šli na sprehod ob levem bregu Soče (v smeri proti Kobaridu) šele okoli 18h. Chica je uživala v vodi. Prehodili smo 8 km.


Torek, 17.6.2008: dolina Trente, Lepena
Spet je deževalo in ker nismo sposobni celega dneva prelenarit v apartmaju, taroka smo imeli pa tudi že dosti, smo se napokali v avto ter odpeljali do doma pri izviru Soče. Vmes smo si ogledali dolino Trente. Hodili smo bolj malo... ob Soči v dolini Lepena. Chica je spet uživala v vodi :)

Sreda, 18.6.2008: Naravni park Mangartska jezera
Iz Bovca smo se peljali čez Predel do Mangartskih jezer. Parkirali smo pri zgornjem jezeru in se odpravili po vzhodnem delu okoli spodnjega jezera, mimo hotela Edelweiss. Med obema jezeroma je tudi plezališče. Najmanjša težavnost smeri je 6+, večina pa jih je 7 ali 8. No, zame je to ravna skala :) Pot smo nadaljevali še okoli zgornjega jezera, vendar je ob spodnjem lepše. Ob zgornjem je večina poti po gozdu in niti ni čisto ob jezeru. Chica je itak uživala v vodi in v tekanju po gozdu in travniku,... Nastalo je tudi nekaj fotografij, potem so pa baterije izdahnile...

Četrtek, 19.6.2008: Krnsko jezero (1391 m) in ob Soči
Prehodili smo 17 km (pravi moj telefon) in naredili 700 m višinske razlike. Zelo nezahtevna tura v primerjavi s Svinjakom. Za razliko od Hada smo šli mi po poti za otroke in starejše, ker se smo že dovolj prehodili v enem tednu in smo si želeli it na en 'sprehod'. Ob Krnskem jezeru smo se najedli čokolade in breskev, potem pa smo se vrnili do planinskega doma Klementa Juga, kjer smo si privoščili kosilo. Oskrbnik je bil malo zmeden in mi ni prinesel tistega, kar sem naročila, ampak sem bila tako lačna, da mi je bilo vseeno :)

Zraven koče ob Krnskem jezeru

Krnsko jezero

Chica na poti do Krnskega jezera

V vsaki vodi je treba plavat, tudi v Krnskem jezeru :)

Ker smo imeli popoldne še nekaj energije, smo se odpravili še na en 'sprehod' ob Soči, ki se je izkazal za povsem nekaj drugega kot sprehod. Najprej smo šli ob cesti v smeri proti Kobaridu, nato pa smo zavili levo po kolovozu proti Soči (desni breg), ki se je nadaljeval v eno manjšo pot, ta pa je kasneje postala skoraj nevidna. Hodili smo po zelo zaraščenem gozdu, travniku oz. nečem vmes. Vmes se je zgodilo, da nismo mogli it naprej, ne levo, ne desno, ker nad je iz vseh strani obdajala voda (rokavi Soče) nekaj časa smo hodili po neke vrste močvirju,... Vmes so bili že razni komentarji, da bi se obrnili in šli nazaj, ampak trma je trma in smo šli naprej (2 proti 1 v glasovanju). Končno nam je uspelo priti do Soče in smo potem hodili po sipinah in počasi nam je uspelo prit do Čezsoče. Ne priporočam!

Petek, 20.6.2008: Sleme (1911 m)
Prehodili smo 8 km (pravi moj telefon) in naredili 300 m višinske razlike.
Z avtom smo se peljali na Vršič (1611 m) in si še enkrat ogledali prelepo pokrajino. Potem pa smo se odpravili proti Slemenu. Pot je nezahtevna in čisto prekratka - manj kot eno uro je v eno smer, čeprav na kažipotih piše uro in pol.
Ko smo se vračali nazaj, smo se ustavili na Turistični kmetiji Jelinčič, kjer sem ponovno uživala v odlično pripravljeni postrvi z ovčjim sirom. Ocena: za prste obliznit!!! Priporočam :) Popoldne pa sem se odpravila proti slovenski obali (žal brez fotoaparata). Celo pot sem gledala okoli sebe, Soča je res lepa... pa kraške vasice... sem se čisto zaljubila v njih...

Chica je uživala v/na snegu


Sobota, 21.6.2008: Koper, Tinjan
V soboto smo delali na darilu za N. - je uspelo in je bila navdušena nad njim. Upam, da že visi na steni. Po napornem delu smo si privoščili pico v piceriji Capris. Tako dobre pice že dolgo nisem jedla. Pa tako težko se je bilo odločit, ker je čisto preveč izbire. Edina fizična aktivnost v soboto, je bil večerni sprehod ob obali, ki se je zaključil z izvrstno sladoledno kupo v Kapitaniji. V obeh lokalih so zelo lepo poskrbeli za Chico in je dobila posodo z vodo. Med vikendom je Chica ponovno navezala stike s Sharmo. Sharma zapiha na Chico, kadar Chica naredi kakšen korak proti njej. Če se pa mačka odloči, da bo Chici hodila med nogami ali šla do nje, pa ni nobenega problema. Mačke! :)
V nedeljo je bil pa že dan, ko je bilo treba domov.

Oznake: , , , , , , ,

 
Objavila Tina ob 14:35 | povezava na objavo | 4 komentarji
9. junij 2008
Podaljšanje registracije
Sliši se enostavno... Greš na Volan, narediš tehnični pregled (če je potrebno), podaljšaš zavarovanje in plačaš cestno takso. Tehnični pregled sva s Picantom opravila. Imam sicer fobijo, da bom zapeljala (pa nisem slaba voznica) v luknjo (tisto kjer so mehaniki, da pogledajo podvozje avtomobila), ampak je bil strah odveč, ker je avto tja zapeljal kar mehanik :) Potem sem šla k okenčku, kjer se opravi vse zgoraj našteto... in se je zataknilo že pri zavarovanju.

Lansko leto sem avto zavarovala v Lescah, kjer sem ga tudi kupila. So poklicali agenta in sem vse uredila pri njih. Poleg tega mi je agent ponudil tudi življenjsko naložbeno zavarovanje za 10 let in os sklenitvi tega imam že v osnovi 50% komercialnega popusta pri zavarovanju avtomobila. Itak se splača, saj je moj prvi avto. No, pa še čez 10 let mi bo nekaj denarja ostalo - škodit ne more :) Ampak tega popusta mi na Volanu niso upoštevali, niti v poslovalnici Zavarovalnice Triglav v Zagorju mi niso mogli dati takšnega popusta. So pa priznali, da je zelo ugodna ponudba :) Zdaj sem zmenjena, da se dobim z mojim agentom v četrtek v Kranju. Bom šla takoj po izpitu tja pa bo vse urejeno - s 50% popustom :)

A grb na registrski tablici se lahko zamenja? Eden je že skoraj neviden in bi ljubljanska grba zamenjala z zagorskim...

Oznake:

 
Objavila Tina ob 19:01 | povezava na objavo | 7 komentarji
5. junij 2008
Gomica, Sharma in Ajnštajn
Nov dom iščejo trije posebneži...

... dve samički: Gomica (sivo dimasta) in Sharma (črno dimasta) in samček: Ajnštajn (črn). Poleženi konec marca 2008, veterinarsko pregledani in cepljeni, uporabljajo mačji wc; oddajajo se s pogodbo DPŽ Šnoflja, pred oddajo bodo kastrirani oz. sterilizirani.

Kontakt: 070/816-367 (ŠnofljaFon) 040/235-718 (Tina) in info@snoflja.si.

Njihovo zgodbo lahko spremljate na mojpes.net forumu, fotografije pa v albumu. Pobrali smo jih iz ceste oz. iz gradbene mreže, da se navadijo na človeka in da jim ponudimo čim lepše življenje. V tem času odkar so v pri meni v varstvu, so že pokazali, da niso običajni mački... že njihova dlaka je posebna - sploh pri samičkah. Izgledata sivi, vendar imata spodaj popolnoma beli dlako, tako da ju je prav zanimivo božati v obratni smeri, kot jima raste dlaka.


GOMICA


Je najsvetlejša. Ime je dobila po mojem Gomiju, ker mu je bila prvi dan zelo podobna, tako po videzu kot po obnašanju. Medtem, ko sta se se bratec in sestrica igrala in povzročala hrup, je ona spala v naročju, z vsemi štirimi od sebe in se ni pustila motit med spancem. Ko je v naročju se zelo rada z glavo 'zakoplje' v pulover in zaspi. Čeprav je sramežljiva, je tudi zelo igriva. Najraje ima majhne žogice, do miške žal ne pride, ker jo je Ajnštajn čisto okupiral :) Obožuje tudi hrano... ko dobijo brikete v posodi, s tačko spretno premakne posodico proti sebi, da bi dobila kakšen briket več kot bratec in sestrica. Je prava lepotica. Na sliki spodaj smo jo zalotili med njenim lepotnim spancem :)


SHARMA


Po barvi dlake je nekje med Gomico in Ajnštajnom.
Ime ni navdihnila njena šarmantnost ampak Chris Sharma. Tako kot on je tudi Sharma zelo spretna pri plezanju. Prve dni ni imela obstanka v naročju, zdaj je pa že najbolj scrkljan mačji mladič kar sem jih kdaj videla. Takoj, ko me vidi začne presti. Ko se sklonim k njej, mi po roki spleza na ramo, potem se pa z glavico stiska k obrazu in prede... če je v naročju se muza in se prevrača na hrbet, potem pa spet spleza na rame in se spet stiska...
Moja ljubica :*.


AJNŠTAJN


Je najtemnejši od vseh treh, z majhno belo liso na trebuščku. Prvi dan je bil zelo zamišljen in zdelo se mi je, da premišljuje o pomembnih rečeh :) - zato tudi ime Ajnštajn. Tudi on zelo glasno prede, a ne tako glasno kot Sharma. Se tudi rad crklja, ampak bi raje raziskoval. Je enostavno nor na igrače vseh vrst. Najprej je okupiral žogico na vrvici in jo je po napornem boju osvobodil vrvice :). Potem je dobil še nekaj žogic, s katerimi se je igral. Najraje od vseh igrač ima miško iz zajčje kože. z njo se igra toliko časa, dokler ne omaga. Je tudi že ugotovil, da jo lahko prenaša naokoli v gobčku... Le s sestricama je najraje ne bi delil. Na spodnji fotografiji je skupaj z Gomico.

Gomica in Ajnštajn

Oznake: ,

 
Objavila Tina ob 17:42 | povezava na objavo | 2 komentarji
4. junij 2008
Zvonenje
Vem, da je že 'zlajnana', tudi meni je šla počasi že na živce v filmu (ki mi niti ni bil tako grozen kot nekaterim)... Ampak s Kreslinom mi je pa všeč! Pri nekaterih jo celo slišim, ko me pokličejo na mobilni telefon.



Vlado Kreslin in Severa Gjurin
Abel in Kajn

(V. Kreslin - V. Kreslin - V. Kreslin/G. Gjurin)

Sence so zginle,
težko je zaspat,
jutri pa z njimi
moral bom vstat.
Zdaj tvoje pismo
jemlje mi san,
pod pouštrom ga skrivam,
dela se dan.

Ni nama šlo.
Bila sva kot Abel in Kajn.
Morda pa na drugem svetu
nama bo fajn.

Vzemi me s sabo,
daj me v spomin,
tam so že najine sanje,
reka in mlin.
Včasih se zemlja strese
in umiri,
včasih ječijo breze.
Takrat boli.

Ni nama šlo,
bila sva kot Abel in Kajn.
Morda pa na drugem svetu
nama bo fajn.

Oznake: , , , ,

 
Objavila Tina ob 18:31 | povezava na objavo | 0 komentarji