Včeraj sva si spet ogledala film na TV, za katerega sme še nekaj dni prej naznanjala, da ga bom gledala, čeprav mi ni deloval, da bo kaj posebnega. Pač še ena avstralska zadeva (katere enostavno obožujem).
Ob steklenici sladkega muškata sva se zleknila na kavč, ter gledala film - Chica seveda ni smela zamuditi ničesar, zato se nama je pridružila na kavču in mi grela noge;)

Trenutno sem v obdobju, ko svoje možgančke namesto z izpitno snovjo raje zaposlim s kakšnimi osebnimi stvarmi oz. razmišljanji. No, in ko sem že pri tem ... zadnje čase se verjetno malo preveč obremenjujem z medosebnimi odnosi, s karakterji različnih oseb, itd. V tem kontekstu pa se mi zdi, da vidim samo slabe stvari in da danes že težko najdeš kakšno res dobro/pošteno osebo, katera ne misli samo na svoje interese. Očitno se zadnje čase preveč gibam v takšni družbi oz. v družbi na sploh. Ko je bila Chica še majhna sem ji namenila ves svoj čas in sem že skoraj pogrešala človeško družbo. Zdaj pa imam te družbe še preveč. Ne vem, mogoče sem pa živela v idealističnem svetu ... Ni mi bilo vedno lepo, sem pa imela občutek, da četudi me je kdo prizadel, ni to naredil samo zato, da bi okusila bolečino. Pač je situacija nanesla tako, da se je to zgodilo. Danes pa vidim, da nekateri samo udrihajo po drugih in kar je še najhujše: to počnejo za njihovim hrbtom, pred njimi pa se delajo lepe. Zakaj že? Ne vem, mogoče samo kompliciram, ker sama nisem zahrbtna oz. se ne pretvarjam. Ni mi pa jasno zakaj me ena oseba vabi ven, če me je še pred kratkim kritizirala v skupni družbi, poleg tega pa si je prilastila tudi vse zasluge za moje delo, za katerega sem 'žrtvovala' skoraj celo poletje in celo izpustila izpitne roke. No, tisti, s katerimi sem sodelovala na projektu že vejo kdo je kaj delal. Naši tečajniki (208 jih je bilo skupaj z vsemi tujci) pa so veselo pošiljali pohvale po e-pošti tej osebi, katera me je tako veselo kritizirala. Pa pred tem 'kritiziranjem' z mano ni spregovorila niti besede, ker se sploh nisva osebno poznali. Ne vem... mogoče sem pa sama kriva, da vidim samo slabo v ljudeh. Ne nisem! Če vidim, da ima oseba nekorekten odnos do nekoga, imam pravico, da me to moti. Ampak vseeno ostajam takšna kot sem - prijazna do vseh. Če mi kdo ni všeč, bomo pač samo znanci in ne prijatelji. Imamo skupne interese in smo 'prisiljeni' v to, da se zadržujemo v istih prostorih ob istih urah, ampak to je pa tudi vse. Ne čutim potrebe, da bi se s takšnimi družila še izven teh dejavnosti. Potem imam pa tudi prijatelje, za katere bi naredila vse in za katere si vedno vzamem čas. In pa še znanci, kateri si mi uredu, ampak iz drugih razlogov (čas, geografska oddaljenost,...) ne preživimo toliko časa skupaj, kot bi si želela.