Dva dni smo neuspešno reševali psa, ki se nahaja ob Savi pri mostu za Zagorje. Tam je že nekaj dni in se nikamor ne premakne – iz tistega območja. Hodi gor in dol ob Savi in to je to. Imam občutek, da ga je nekdo zavrgel in zdaj božček čaka, da bo prišel nazaj po njega. Nas se pa izogiba, pa mu skušamo samo pomagati. Včeraj je šel mimo Špele, danes mimo Nadje, mogoče bomo imele jutri več sreče. Se mi smili, ker je tako mrzlo ob Savi. Že tako je pod 0° C, potem pa še veter piha,... Danes sem bila vsa premražena, ko sem prišla domov in se še do zdaj nisem pogrela. Teren tudi ni ravno najbolje prehoden. Same skale, kamni in drevje potem pa še smeti... Polno pločevine je po tleh in upam, da se kuža ne bo porezal po blazinicah.
In kaj je drugače novega v dneh, ko nisem pisala bloga?
• Motivacija za učenje pada iz dneva v dan – s tem, da že na začetku ni bila ravno na nekem nivoju.
• Odpravila sem se na razprodaje za eno uro in v tem času sem si kupila točno 0 stvari. Nekaj več sem dobila za Chico, ampak ni bila vseh vesela – nagobčnik ji ni čisto nič všeč, ampak se ga bo morala navadit (reševanje, javni prevoz).
• Zgodil se je zame zelo velik uspeh: bila sem v McDonaldsu in sem si naročila samo čokoladen shake. Sej vem, da noben ne verjame, ampak je res :) Sem se odpovedala BigMac meniju, McChicknu in sladoledu (to je običajna porcija).
• Chica je bila pri veterinarju, kjer so ji vzeli kri – je uspelo, ampak z veliko truda in moči. Potem je sledila vožnja v Ljubljano, med katero je spala tako, da upam, da je vrat ne boli preveč :)
• Še ena odločitev za katero upam, da se je bom držala: prenova Chicine spletne strani bo počakala do zadnjega izpita, tako da ne bo izgovorov za 'ne-učenje'.
• Chica je bila na njenem prvem pravem reševalskem treningu, na katerem je enostavno blestela. Je naravni talent – ni kaj :)
• Moj včerajšnji jedilnik: čokoladen trojanski krof, čokoladni žepek, čokoladni žepek, čokoladen trojanski krof, smetanov jogurt s čokolado, čokoladni rogljički 7 days, Milka, 2 sendviča.
• Obiskala sem razstavo psov v Ljubljani. Po eni strani je bilo super, ker sem videla aussije, njihove lastnike ter ljubitelje pasme – po zelo dolgem času. Po drugi strani pa ... človek ne more verjet kaj folk dela s psi! Italijani so še najhujši. Pse pudrajo, lakirajo, jim dlako oblikujejo z navijalkami, in še in še. Mislim, da bova s Chico ostali pri reševalnih psih.
• Če kdo od tistih, ki mi občasno podari kakšno darilce, bere ta blog – tukaj je en namig za naslednjič :) – klik na sliko.
In kaj je drugače novega v dneh, ko nisem pisala bloga?
• Motivacija za učenje pada iz dneva v dan – s tem, da že na začetku ni bila ravno na nekem nivoju.
• Odpravila sem se na razprodaje za eno uro in v tem času sem si kupila točno 0 stvari. Nekaj več sem dobila za Chico, ampak ni bila vseh vesela – nagobčnik ji ni čisto nič všeč, ampak se ga bo morala navadit (reševanje, javni prevoz).
• Zgodil se je zame zelo velik uspeh: bila sem v McDonaldsu in sem si naročila samo čokoladen shake. Sej vem, da noben ne verjame, ampak je res :) Sem se odpovedala BigMac meniju, McChicknu in sladoledu (to je običajna porcija).
• Chica je bila pri veterinarju, kjer so ji vzeli kri – je uspelo, ampak z veliko truda in moči. Potem je sledila vožnja v Ljubljano, med katero je spala tako, da upam, da je vrat ne boli preveč :)
• Še ena odločitev za katero upam, da se je bom držala: prenova Chicine spletne strani bo počakala do zadnjega izpita, tako da ne bo izgovorov za 'ne-učenje'.
• Chica je bila na njenem prvem pravem reševalskem treningu, na katerem je enostavno blestela. Je naravni talent – ni kaj :)
• Moj včerajšnji jedilnik: čokoladen trojanski krof, čokoladni žepek, čokoladni žepek, čokoladen trojanski krof, smetanov jogurt s čokolado, čokoladni rogljički 7 days, Milka, 2 sendviča.
• Obiskala sem razstavo psov v Ljubljani. Po eni strani je bilo super, ker sem videla aussije, njihove lastnike ter ljubitelje pasme – po zelo dolgem času. Po drugi strani pa ... človek ne more verjet kaj folk dela s psi! Italijani so še najhujši. Pse pudrajo, lakirajo, jim dlako oblikujejo z navijalkami, in še in še. Mislim, da bova s Chico ostali pri reševalnih psih.
• Če kdo od tistih, ki mi občasno podari kakšno darilce, bere ta blog – tukaj je en namig za naslednjič :) – klik na sliko.
