No, pri meni ni tako. Zadela me je samo bolezen in ne ljubezen. Že od petka me boli grlo in sem vsa hripava. V nedeljo sem bila celo brez glasu! Sem samo šepetala, ko sem že morala kaj povedat. Ne vem zakaj se je to nekaterim zdelo tako smešno, da so se mi smejali…Danes sem še najbolj boga, ker poleg hripavega glasu še smrkam, kiham in kašljam. Celo noč nisem spala, ker sem težko dihala. Če bi hodila v šolo, bi bila sigurno doma :) Tako sem pa v službi in pijem čaj. Še dobro, da imamo nov avtomat za vodo, ki zna vodo tudi zavreti. Nekaj časa me zebe, nekaj časa mi je vroče… Koliko časa bo še trajalo?!
V takšnih trenutkih si pa prav želim, da bi me nekdo čakal doma, ki bi me razvajal, kuhal čaj z medom in limono, … Govorim, kot da sem kdaj to imela, ko sem bila na svojem… :)
Sem pa bolna prepotovala pot iz Goričkega v Piran, ampak o tem v naslednji objavi…
