Tako. Končno lahko spet zadiham za nekaj dni. Tri dni sem pisala seminarsko nalogo, vmes sem predahnila samo toliko, da sem jedla, šla na trening (2x) in nekaj malega spala. In čisto sama sem si kriva za to. Vedno vse stvari odlašam do zadnjega trenutka, ker je očitno veliko bolj pomembno, da uredim stvari za kinološko društvo, da Chica dobi tisti dolgi dnevni sprehod in da visim na KD skoraj vsak dan – večinoma imam res obveznosti, ampak včasih pridem pa samo zaradi dobre družbe. Naslov seminarske naloge je bil Vpliv informacijske tehnologije in organizacijskega učenja na uspešnost poslovanja podjetja. Tema sama po sebi ni tako nezanimiva, kot bi se nekaterim zdelo. Moram priznati, da bi se prav z veseljem poglobila v to temo, če bi imela več časa.

Presunil me je podatek, da ima podjetje Danfoss – čisto proizvodno podjetje sistem 'koristnih predlogov'. Vsak zaposleni, ki ima dober predlog kako bi izboljšal kakšno stvar v delovnem procesu z majhnimi stroški (ali brez stroškov), lahko z dobrimi predlogi zasluži tudi več kot 100.000 SIT dodatka k plači – mesečno! Poleg tega imajo še izplačila za boljše predloge vsako četrtletje in na koncu leta. Ob oddaji predlogov p avčasih dobijo tudi kakšna praktična darila (dežnik, majico,...). In še finale: v letu 2005 so za vse nagrade porabili 6 mio SIT, samo s prvimi tremi najboljšimi predlogi pa bodo po ocenah prihranili 20 mio SIT letno. Baje imajo podoben sistem v Trimu, ampak meni je praksa bolj tuja, zato sem bila toliko bolj presenečena nad rezultati mojega raziskovanja.

No, profesor je bil zadovoljen z mojo nalogo. Najbolj všeč mu je bilo to, da ni bila zgolj teoretična in sem imela tudi praktične primere, našla sem raziskave o 'učečih se podjetjih',...
Obstaja samo en problem – isti kot vedno. Zaradi treme pred nastopanjem, se ne spomnim ničesar kar sem povedala v prezentaciji. Sošolec je rekel, da sem bila uredu, ampak kdo bi vedel...
Tako sem utrujena, da grem kar v ležeči položaj - pred TV.