Priprave: 30 minut v kopalnici (po dooolgem času je moja koža začutila make-up)
Začetek: 15.4.2006 ob 20.00
Konec: ne vem točno, ampak ni bila več sobota ;)
Lokacija: Fejst Pub
Udeleženci za mizo: Ajda & Tina ter naključni znanci in prijatelji.

V soboto je imel Big Band Zagorje občni zbor in glede na to, da je Bojan 'presidente', sem imela potem prost večer ;) Večer se je začel z bandidosom ter neskončnim pogovorom. Vmes so uletavali tudi takšni, ki so s svojim besedičenjem malo zamorili večer, ampak sva iz same vljudnosti prenašale tudi to. Ne moreš vedno gledat samo na trenutek, ampak je potrebno včasih pomisliti tudi za naprej in na neizogibne dnevne dogodke v treznem stanju. Ko je bilo konec nogometa po televiziji, se nama je pridružil tudi nekdo, ki ima dva psa – angleška buldoga. Sledila je dolga debata o psih. Rada bi imela več kot enega psa, kljub temu, da že Chica sama po sebi zahteva pozornost za več psov. Bojanu pa ta ideja niti ni tako všeč oz. je privolil v to, ampak samo če bo drugi pes len. Se pravi pravo nasprotje od Chice. Na žalost sem izvedela, da buldogi niso tako leni, kot izgledajo.

Ravno, ko sva se z Ajdo menili, da bi šli domov, je do mize stopil moški, za katerega sem imela ves večer občutek, da gleda v najino smer, ampak nisem mogla določiti v katero izmed naju gleda. Pristopil je k meni, ter se mi predstavil. Ime mu je Matej in je izredno simpatičen. Rekla bi, da je star nekje od 25 do 30 let (ampak, kdo bi vedel – ponavadi se motim). Rekel je, da nima navade, da bi kar šel do ženske v takšni gneči in hrupu, da bi se pogovarjala, zato me je raje povabil na pijačo kdaj čez dan. Najprej nisem vedela kaj bi rekla, potem pa sem ga vprašala s kakšnim namenom bi me povabil oz. da bi verjetno šla, če bi me povabil zgolj prijatljsko. Če pa ima kakšne druge namene, sem pa že vezana, tako da ne bo šlo. Potem je rekel, da je mislil bolj za drugo varianto. Potem je še rekel: »Škoda...«, ter šel za svojo mizo.

Ajda je šla še pozdravit kolega, jaz pa sem šla v pedprostor čakat, da mi bo kdo odklenil. Matej je prišel za mano, kar me je zelo presenetilo. Ampak ne tako, kot njegovo naslednje vprašanje.
M: A si resno vezana?
T: Ja, živiva skupaj.
Naslednje vprašanje me je še bolj šokiralo.
M: Pa si srečna?
T: Ja, v bistvu sem.
Potem me je še vprašal, če sem iz Zagorja. Verjetno on ni ali se je pa ravnokar preselil... Pred soboto ga še nisem videla. Ko so se vrata odprla, sem se samo še poslovila in šla klicat Bojana, če pride po mene. Za pešačit do doma v temi je kar predaleč in prenevarno. Prišla sta skupaj s Chico.

Zdaj pa še nekaj mojih misli. Ne vem zakaj se moški ne ustavijo, če izvejo, da je ženska vezana. Kakšno vezo ima to, da je resno vezana? Tudi, če bi bila z nekom en teden, bi bila od nekoga drugega in s tem nič več na borzi samskih. Če bi meni nekdo rekel, da je vezan, ga ne bi vprašala, če je resno. Še manj pa , če je srečen! Ne razumem tega. No, da ga ne bom samo kritizirala...
Je simpatičen in če bi bila sama, bi šla sigurno z njim ven. To, da me je ogovoril tako direktno me je pa presenetilo. Nisem navajena tega in se sploh ne spomnim kdaj me je nazadnje kdo ogovoril tako. Pa itak v Zagorju vsi vejo kdo je s kom in potem ne pride do takšnih zadev - so pa tudi izjeme. Nisem neka lepotica, da bi to doživljala konstantno, zato se mi je po eni strani prav dobro zdelo. Moja samozavest, ki je drugače v rdečih številkah, je mogoče po soboti pridobila nekaj vrednosti in je zdaj že na pozitivni 0 ali pa ima celo vrednost malo nad 0.

Še ena pozitivna stran vsega tega obstaja. Ko me je vprašal, če sem srečna, se mi je na hitro v glavi zavrtel film in ugotovila sem, da sem srečna z Bojanom. Ponavadi samo stokam, da se nič ne vidiva, da nikamor ne greva, da ničesar ne počneva skupaj (ker enostavno nimava istih interesov), da to in tisto... Pa to niti ni tako slabo. Oba imava različne stvari v življenju, ki naju osrečujejo – vsakega posebej; in imava drug drugega.