What's Your Beer Personality?


Ampak, ni ga čez Bandidosa! ;)

Ko sem se odločila, da bom v svoje življenje sprejela majhno kepico Chico, sem vedela, da bom z njo zelo aktivna na kinološkem področju in da ne bo pes za na kavč in občasne sprehode. V društvu sem sprejela vlogo članice izvršnega odbora, urejanja spletne strani, fotografiranja, itd - tudi takrat sem vedela, da bom več časa preživela v kinološkem društvu. To kar se mi pa zadnje čase dogaja, pa že presega meje mojih predvidevanj in pričakovanj. Več časa preživim na društvu z ostalimi 'pesjanarji', kot pa doma z Bojanom. No, nisem samo jaz kriva za to, da se skoraj nič ne vidiva. Tudi on ima ogromno dela s PO Svea in Big Bandom. Če bo šlo tako naprej, bova samo še spala skupaj, dneve pa preživljal avsak zase...

Sumarično gledano sva bili s Chico v KDZ vsak dan razen v sredo. V četrtek sva imeli tečaj poslušnosti, v petek reševanje (btw Chica se je odrezala enkratno - vedno znova me preseneča), v soboto smo organizirali izpite poslušnosti za pse spremljevalce (B-BH), v nedeljo je bil trening skupine za nastope (+ igra po treningu), včeraj smo imeli spet trening poslušnosti, danes imamo razstavljanje psov,... Po svoje mi je malo preveč na kupu, po drugi strani pa uživam v vsem tem. Komaj čakam skupno vajo reševalnih psov, ki bo v soboto na Koroškem. Pride tudi Chicina sestrica Berry.

Na zadnji skupni vaji je bilo nepozabno. Od takrat se je Chica naučila že kar nekaj novih stvari. Še vedno pa ne zna čakat, medtem ko drugi delajo. Na treningu mi je že 2x pregriznila povodec, ko je bila pripeta, medtem, ko so drugi delali. Prišla je do mene in hotela iskat. Sem si rekla, da sem pametnejša od nje in sem ji kupila 'vrv' za privez psa na dvorišču (kovinska, oblečena v gumo). V petek sem jo privezala za drevo in šla markirat. Čez kakšnih 5 minut Chica priteče na območje iskanja. Nič mi ni bilo jasno. Sem že mislila, da je pregriznila vse skupaj ali pa da se je je klipsna odpela, ker je imela ovratnico še vedno okoli vratu. Ko, sem jo pripeljala do drevesa in sem jo hotela pripet, sem ugotovila, da je zlomila obroček na ovratnici. Všeč mi je, da ima tako močno željo po iskanju, ampak kar je preveč je preveč - pa čeprav je aussie. Mi ne preostane drugega, kot da kupim močnejšo ovratnico.
Na skupno vajo gremo ERP Zagorje z enim avtomobilom in prikolico za pse. Me prav zanima, kako se bo Chica obnesla... Če bo kaj prostora v avtu, bo kar pri meni.

Včeraj sva šli pa na prvi spomladanski tek po Evroparku. Sem bila kar presenečena nad Chico, ker je ves čas tekla ob moji levi strani in sploh ni vlekla. Bo treba danes ponoviti vajo ;) Komaj čakam, da bo topleje in da bom lahko šla že zjutraj pred zajtrkom/faksom tečt.

Pa pravijo, da aussie-ji niso
couch potato psi ;)
Chica še kako uživa v valjanju na kavču. Pa jaz tudi. Če imam na izbiro tole ali pa literaturo za jutrišnji izpit, definitivno izberem prvo. Ampak nimam veliko izbire... iztisniti moram še zadnje atome moči in koncentracije iz sebe in it jutri vsaj pogledat na izpit.

Danes se pa čisto zares učim. Tole je moj prvi odmor – če ne štejem dveh enournih sprehodov s Chics ;) Če je pa tako fino, ko greva ven medtem ko sneži... Sneži že odkar sem pokonci, prijemlje se pa 0. Po eni strani je to dobro, ker je res zadnji čas, da se začnejo treningi. S Chics grev ana tečaj poslušnosti, v kontrolo v malo šolo, poskusit agility in ring dresuro, poleg tega pa še reševanje. Tak je plan, potem bom pa sproti videla kaj nama bo zneslo in kaj ne.

Spila sem že 3 kapučine. Mogoče se zaradi tega lažje skoncentriram na snov, ki me v osnovi niti ne zanima toliko, da bi me pritegnila za knjigo sama od sebe. Mednarodna ekonomika res ni moja stvar. Veliko 'raje' bi se učila za naslednji kolokvij pri predmetu Elektronsko poslovanje, ampak za to je še čas... pa še 'open book' je. To ne pomeni, da bo lahko in da bodo lepe ocene. Pomeni samo to, da bo treba poznat teorijo in razmišljat z glavo, ter ne direktno prepisovat iz knjige.

Danes je bil pa res pester dan - še posebej za Chico.
Začel se je z jutranjim sprehodom - že ob 7h zjutraj sva bili v euro parku. Potem je sledilo malo počivanja in zajtrk, potem pa trening s skupino za nastope na KD. Chica se s poslušnostjo ni ravno izkazala, je pa blestela v izvajanju trikov. Potem je sledila še igra z Žakom in njegovo žogo. Bila sta neutrudna. Domov sem prišla samo toliko, da sem odložila Chico in se spreoblekla, nato pa je sledilo kofetkanje z Ajdo. Popoldne je bilo spet natrpano, Chica ga je pa lepo prespala. Enkrat vmes sem jo zbudila, in sva ponovili nekaj vaj, potem sem jo vzela pa v naročje in šla na kavč. Ne morem verjet, ampak Chica mi je zaspala v naročju in to v manj kot minuti. Potem ji pa skoraj ni pasalo, ko sem jo zbudila, da bi jo peljala ven. Sva šli proti društvu - spet na igralne urice. Tokrat je imela v delu labradorko, prinašalko, malinojko, mešančka in basenjita Bali-ja, ki je prejšnji mesec krasil naslovnico revije Moj pes. Ko sva šli domov sem jo morala skoraj vleči za sabo, tako je bila utrujena. Zdaj pa spi spi pod mizo in mi greje noge - kot vedno.
Vprašanje, če se ji bo jutri sploh kaj ljubilo. Oz. če se bo meni :) Sem tako utrujena... Še dobro da nimam nobenih hudih planov za dopoldne. Samo popoldne pride en reševalski kolega iz Zgornje Savinjske doline v naše kraje, pa greva mogoče zraven na kakšno krajšo turo ali pa samo na igranje.

Mogoče si kdo misli, da se preveč posvečam psu... Sej to vem, ampak si pa mislim - nikoli ne more biti preveč ;) Če je pa tako lepo! No, razen takrat, ko mi živčke para s svojo nagajivostjo in navihanostjo... Pa še takrat ji ne morem vzeti za hudo, ko potem tako lepo pogleda in nagne glavo. Srce je, kaj 'čem :)

Že spet slabo kaže z učenjem. Upam, da se ne bom že tretjič odjavila od mednarodne ekonomike. Le kam to pelje...

Končno imam kabelsko TV!!!
Je Vidmar pocenil priklop iz 55 tisoč na 0 SIT.

Kdo ugane kaj gledam? ;-)

Danes sem imela namen iti na faks. S sošolcem sva prišla nekje do Kresnic, potem pa je počila zadnja guma na avtomobilu. Če se je kdo med 13.30 in 14.30 peljal mimo Kresnic, sva bila midva s Sebastjanom tista, ki sva stala ob modrem Yugecu in se nastavljala soncu, medtem ko sva čakala pomoč (dvigalko).

Sicer pa še dobro, da se nama ni nič zgodilo, ko je razneslo gumo.

Pa takšen dan žena...

Odkar je Chica spet prava sploh nisem imela časa pisat. Da vidimo kaj je novega. Včeraj smo imeli občni zbor KD Zagorje in je bilo kar zanimivo. Občudujem našega predsednika. Če ne bi bilo njega, se verjetno na društvu ne bi nič dogajalo. Poleg službe, družine in vseh ostalih obveznosti, ki jih ima (pa jih ni malo) je še vedno najbolj aktiven od vseh članov društva na kinološkem področju in ne samo v društvu. Je zelo pozitiven človek, vedno pripravljen pomagati, vsem hoče samo dobro, skuša motivirat vse okrog njega,... Res je občudovanja vreden človek.

Po uradnem delu je sledila zabava in smeh v takšnih količinah, da so me bolele trebušne mišice. Spoznala sem tudi eno punco, pri kateri sem imela občutek, da je prav vesela, da me je spoznala. Ona je šla v tečaj poslušnosti s psičko staro 7 let. Ker ni vedela ali bi šla ali ne, so ji vsi dali za zgled mene in moje delo z Nyzz (res ni lahko spravit 7 let staro dalmatinko do izpita B, še posebej, ker je to bolj svojeglava pasma, ki dela samo kadar se ji 'splača'). Ko me je vprašala koliko časa sem že v društvo, sem ji povedala moje izkušnje in potem je prav z veseljem rekla:«A ti si ta!« No, tudi ona je zelo uspešna s svojo psičko. Pa pravijo, da se starega psa ne da naučit novih trikov! To je totalen nonsense. Nekaj mesecev nazaj je sestra naučila Nyzz ukaz mrtva oz. po njeno 'bum'. In to pri skoraj enajstih letih. Še vedno je polna življenja. Fotografija desno je nastala 2.3.2006.

Ko sem ravno pri sestri... V petek popoldne sva šli na bazen in v savno. Najprej 10 dolžin plavanja in 10 minut savne, potem 5 dolžin in 10 minut savne in tkao naprej. Vmes pa seveda tuš. Sem bila prvič v savni in mi je bilo zelo všeč. Vedno sem mislila, da to ni zame, ker ne prenašam vročine ravno najboljše. Ampak očitno sem se zmotila :) Po plavanju in savnanju sem bila tako lačna, da sem morala iti na kebab in potem sem kmalu zaspala pred TV (mislim, da je morala biti ura malo čez 20). Plavanje in savna utrujata.

Včeraj sem dobila tudi nagrado. Sodelovala sem na nekem natečaju za najboljšo pasjo fotografijo (drugega niti ne fotografiram odkar imam Chico) in zmagala! Tole je zmagovalna fotografija.

Sponzor natečaja je Arden Grange (Chicina najljubša hrana) in sem potem dobila 2,5 kg hrane po izboru, zraven je bilo pa še nekaj reklamnega materiala Danish Design. Že enkrat prej sem bila totalno navdušena nad izdelki DD, sedaj me pa res ima, da bi kupila ležišče za Chico. Zadnje čase (3 mesece) sem večkrat sodelovala v nagadnih igrah in na dveh (foto)natečajih. In kaj opažam? Pri nagradnih igrah nimam sreče, ker na žreb ne morem vplivati sama. Pri natečajih je pa drugače. Na obeh sem bila uspešna. Na prvem natečaju sem bila druga, na drugem pa prva :) Očitno je ljudem všeč moja fotografija ali pa moj model (Chics).

Drugače pa danes sneži na polno že od 11h. S Chico sva šli v euro park in sva naredili gaz. Ko sva šli nazaj, se pa ni več videlo, kje sem prej hodila. Toliko snega je, da sem mogla kidati po dvorišču. Najlepši pa so sprehodi, ko močno sneži... še posebej, če je Chica zraven. Komaj čakam, da greva čez kakšno uro še enkrat ven. Potem tako divja po snegu, zakoplje glavo globoko v vneg in hodi tako, da se vidi samo rep. Prav posrečena je. In potem dela prevale v snegu in komaj čaka, da ji vržem kakšno kepo. Upam, da se bo sneg obdržal še nekaj dni.
Predvčerajšnjim se je Chica naučila 'okoli' in sem jo danes pošiljala okrog dreves, uličnih luči, smetnjakov in na koncu še okrog najinega avtomobila. V soboto naju čaka pa prvi trening s skupino za nastope. Že komaj čakava!