11. marec 2006
Tired
Danes je bil pa res pester dan - še posebej za Chico.
Začel se je z jutranjim sprehodom - že ob 7h zjutraj sva bili v euro parku. Potem je sledilo malo počivanja in zajtrk, potem pa trening s skupino za nastope na KD. Chica se s poslušnostjo ni ravno izkazala, je pa blestela v izvajanju trikov. Potem je sledila še igra z Žakom in njegovo žogo. Bila sta neutrudna. Domov sem prišla samo toliko, da sem odložila Chico in se spreoblekla, nato pa je sledilo kofetkanje z Ajdo. Popoldne je bilo spet natrpano, Chica ga je pa lepo prespala. Enkrat vmes sem jo zbudila, in sva ponovili nekaj vaj, potem sem jo vzela pa v naročje in šla na kavč. Ne morem verjet, ampak Chica mi je zaspala v naročju in to v manj kot minuti. Potem ji pa skoraj ni pasalo, ko sem jo zbudila, da bi jo peljala ven. Sva šli proti društvu - spet na igralne urice. Tokrat je imela v delu labradorko, prinašalko, malinojko, mešančka in basenjita Bali-ja, ki je prejšnji mesec krasil naslovnico revije Moj pes. Ko sva šli domov sem jo morala skoraj vleči za sabo, tako je bila utrujena. Zdaj pa spi spi pod mizo in mi greje noge - kot vedno.
Vprašanje, če se ji bo jutri sploh kaj ljubilo. Oz. če se bo meni :) Sem tako utrujena... Še dobro da nimam nobenih hudih planov za dopoldne. Samo popoldne pride en reševalski kolega iz Zgornje Savinjske doline v naše kraje, pa greva mogoče zraven na kakšno krajšo turo ali pa samo na igranje.

Mogoče si kdo misli, da se preveč posvečam psu... Sej to vem, ampak si pa mislim - nikoli ne more biti preveč ;) Če je pa tako lepo! No, razen takrat, ko mi živčke para s svojo nagajivostjo in navihanostjo... Pa še takrat ji ne morem vzeti za hudo, ko potem tako lepo pogleda in nagne glavo. Srce je, kaj 'čem :)

Že spet slabo kaže z učenjem. Upam, da se ne bom že tretjič odjavila od mednarodne ekonomike. Le kam to pelje...