Včerajšnja zgodba o izgubljenem huskyju se je dokaj hitro srečno končala. Lahko bi se že prej, če bi me bi prva dva veterinarja iz Trbovelj pošiljala še na Izlake, naj tam preverijo, če imajo psa v svoji evidenci. Lahko bi že takoj poklicala v centralni register. Pa saj ni pomembno. Pomembno je le to, da je pes zdaj doma.

Pri iskanju lastnika je pomagal še Boštjan (očitno sem jaz ves čas klicala na napačno številko, da nisem nikogar dobila na telefon). Ko je dobil podatke o lastnici, jo je poklical, ona pa se takoj odpravila na pot. Med potjo, je poklicala še mene, da sem ji povedala kako je s psom in kam naj pride ponj. Nina je kmalu prišla po Ninota. Pes je prišel peš iz Petrovč v Zagorje in to verjetno v kakšnem dnevu ali dveh, saj se je potem že nekaj dni potepal po Zagorju. Nina je bila tako vesela, da smo ga našli. Je že mislila, da se mu je kaj zgodilo. Je tudi donirala nekaj denarja KD Zagorje, ker smo pomagali Ninotu. Denar je najprej hotela dat za njegovo oskrbo, ampak tega res nisem mogla zaračunat, tako da sva se potem zmenili, da gre denar za društvo oz. za naslednjega izgubljenega psa, kateremu bomo pomagali. Verjetno pa bo šel denar za Arona. On je že tako dolgo časa v društvu in sploh ni nobenega interesa zanj... Bi ga kdo imel?