Včasih pride kakšen dan, ko gre vse narobe. In včasih že zjutraj veš, da bo to tak dan.
Ura zazvoni nekaj do 6h, moj dragi jo ugasne in gre nazaj spat. Že pred nekaj tedni sem se odločila, da se ne bom več trudila, da ga zbudim oz. spravim iz postelje, ker je to 'bujenje' ponavadi trajalo eno uro ali dlje. Potem je pa samo tečen, sama sem pa tudi slabe volje, ker ga toliko časa budim, medtem ko bi lahko pustila vse skupaj in zaspala nazaj. Zato se raje že zjutraj odločim, da ne bom slabe volje.
Za danes sem si že splanirala kaj bom počela. Učila se ne bom, ker sem se odjavila od izpita – enostavno mi ni zneslo z učenjem (pomanjkanje volje,...). Sem se odločila, da grem danes v center po nov telefon, potem še na hitro do frizerja in s Chico na sprehod. Popoldne pa sem nameravala it v Tisje k stari mami in potem še na sestanek izvršnega odbora KDZ. Bil bi dober dan, če bi šlo vse po planu.
Bojanu je uspelo vstat že ob pol 8h. Ni panike, itak se bova videla šele pozno zvečer, ko bo prišel iz vaje in jaz iz sestanka. Gre pod tuš in se spomni, da ima v službi sestanek ob 8h (ura je bila pa 7.55). Potem mi je sporočil, da bo šel danes z avtom v Ljubljano in da naj grem zraven, če bom čez dan mogoče kaj potrebovala avto. Ja itak. Kot da se mi da preživet 2 uri v avtu, samo zato, ker je on prelen, da bi zjutraj vstal.
Na to, da se vidiva samo še ob večerih, sem se že navadila. Ko mu je bilo vseeno za vse, razen za službo in Big Band je še šlo. Zdaj mu je očitno samo še za Big Band.
In kaj bom počela zdaj? Visela na netu in se potepala s Chico. Žal sem vezana na avto, če hočem it kam drugam kot v europark. V center bi sicer lahko šla peš, ampak potem bi bila Chica sama doma, pa še veliko časa bi mi šlo.
Na obzorju je še en krasen dan.
Ura zazvoni nekaj do 6h, moj dragi jo ugasne in gre nazaj spat. Že pred nekaj tedni sem se odločila, da se ne bom več trudila, da ga zbudim oz. spravim iz postelje, ker je to 'bujenje' ponavadi trajalo eno uro ali dlje. Potem je pa samo tečen, sama sem pa tudi slabe volje, ker ga toliko časa budim, medtem ko bi lahko pustila vse skupaj in zaspala nazaj. Zato se raje že zjutraj odločim, da ne bom slabe volje.
Za danes sem si že splanirala kaj bom počela. Učila se ne bom, ker sem se odjavila od izpita – enostavno mi ni zneslo z učenjem (pomanjkanje volje,...). Sem se odločila, da grem danes v center po nov telefon, potem še na hitro do frizerja in s Chico na sprehod. Popoldne pa sem nameravala it v Tisje k stari mami in potem še na sestanek izvršnega odbora KDZ. Bil bi dober dan, če bi šlo vse po planu.Bojanu je uspelo vstat že ob pol 8h. Ni panike, itak se bova videla šele pozno zvečer, ko bo prišel iz vaje in jaz iz sestanka. Gre pod tuš in se spomni, da ima v službi sestanek ob 8h (ura je bila pa 7.55). Potem mi je sporočil, da bo šel danes z avtom v Ljubljano in da naj grem zraven, če bom čez dan mogoče kaj potrebovala avto. Ja itak. Kot da se mi da preživet 2 uri v avtu, samo zato, ker je on prelen, da bi zjutraj vstal.
Na to, da se vidiva samo še ob večerih, sem se že navadila. Ko mu je bilo vseeno za vse, razen za službo in Big Band je še šlo. Zdaj mu je očitno samo še za Big Band.
In kaj bom počela zdaj? Visela na netu in se potepala s Chico. Žal sem vezana na avto, če hočem it kam drugam kot v europark. V center bi sicer lahko šla peš, ampak potem bi bila Chica sama doma, pa še veliko časa bi mi šlo.
Na obzorju je še en krasen dan.
