Zaenkrat je super. Včeraj sem že naložila nekaj melodij in Chicinih fotografij prek IR povezave, dobila sem že prva sporočila in klice... Zraven so še trije pokrovčki (temno moder, svetlo moder in 2 bela)... to je nekaj za ženske :) Vedno so mi bile všeč Nokie, ker ji lahko zamenjal pokrovček, ko si se naveličal izgleda telefona. Sem jih imela kar nekaj – pokrovčkov, ne telefonov.


Drugače sem pa ponovno odkrila eno luštno gozdno pot, ki gre nad letališčem v smeri Kotredeža in še naprej, mimo nekih ruševin in potem do eni hiš. Naprej pa še nisem šla – bom šla danes, da vidim, do kam se pride. Glede na mojo orientacijo, se mora nekje priključiti cesti za na Klančiše. We'll see. Zadnjič sva šli s Chico po tej poti in je enkratno. Lahko delava iskanje pograšenih (v gozdu) in iskanje v ruševini :) Ko smo že pri iskanju... Zadnji trening je bil katastrofalen. S Chico sploh nisva nič delali razen oblajanja, ker je bilo toliko ljudi na treningu. Pridružili so se nam še Domžalčani, ki so res simpatična ekipa. Ampak je bilo malo preveč gužve za moje pojme... Pa še ena oseba je prišla delat zmešnjavo in se je zapletela v konflikt z našim inštruktorjem, mu solila pamet in spodkopavala avtoriteto. Sploh pa ta oseba ni bila povabljena na trening,... Upam, da se ljubljanski, novomeški in celjski virus razdruževanja društev ne bo prenesel v Zagorje.