Danes se je dan za naju s Chico začel že ob šestih. Tja do 7h nama je uspelo priti na društvo, kjer so nas že čakali primorci – so mislili, da je zbor ob 7h, bil je pa ob 8h. Hmm,... kdaj so morali kaj oni vstat? :)

Najprej me je čakalo birokratsko delo: pobiranje delovnih knjižic in vpis vseh udeležencev v seznam oz. iskanje vsakega posebej in označba prisotnosti. Ne vem zakaj seznam ni bil narejen v excelu, ali pa vsaj po abecedi – zaradi tega sem se kar namučila, da sem našla vsakega posebej, pa da ne omenim napak pri vnašanju imen in priimkov... No, po tej zmešnjavi je sledil zbor na poligonu, kjer smo stali v vrstah po skupinah. Blum je morala prit takoj pozdravit Chico, in Chica jo je morala takoj polupčkat :)

Potem je sledila hoja do delovišč. Naša skupina je imela enkratni delovišči (mogoče imam kaj prstov vmes pri tem :). Najprej smo bili v rovu 'Pod skalo' v katerem se je Chica sprehajala, kot bi bila na vsakodnevnem sprehodu, potem pa smo šli še v Bajcarjev mlin (ena huda ruševina). Uroš (naš inštruktor), se je pred rovom poigral s Chico (navezanost na predmet), potem me je šla pa iskat v rov – našla in oblajala! :)

V Bajcarjevem mlinu smo se pa najprej sprehodile po ruševini in Chica je hodila čisto sproščeno. Potem smo še nekajkrat naredili motivacijo – za nas začetnike, regionalci so pa že iskali po 2 markerja. Enkrat sem šla markirat Mileni in Beily-ju ... kako pa ta pes oblaja! Enkratno mi ga je bilo gledat/poslušat. Bila sme skrita v 3. nadstropju. Baily je prišel do mene in začel na polno lajat. Milena in Barbara ga nista slišali takoj, ker so spodaj itak vsi psi lajali... Po kakšnih petih minutah neutrudnega lajanja, sta le prišli do mene, da sem se potem lahko poigrala z njim. Res enkratno delo. Lajanje brez prestanka!
No, na pobudo Barbare, sem se odločila, da poskusim pri Chici s tujim markerjem. Sploh ni bilo nobenega problema. Takoj ko je prišla do markerja, ga je bolajala. Enkrat je šla tudi po nekih zelo strmih, majavih stopnicah, da je potem lahko prišla do markerja. Enkratna je bila. Mi je spet malo dvignila moralo. Za sliko Chice na stopnicah sem se že zmenila, da jih kmalu dobim :) No, doma Chico še vedno nosimo po stopnicah, tukaj sem se pa kar malo spozabila...

Po končanem delu smo se vrnili v društvo – peš!, kjer nas je že čakal topel obrok. Sledilo je malo klepetanja, fotografiranja,... Chica je med tem časom čakala v boksu – najprej je bila vsa na trnih in čakala kaj se bo zgodilo, potem pa se je kmalu umirila, zvila v klobčič in zaspala. Ravno, ko je zaspala, sem jo šla iskat, ker sva šli domov. Vmes sva se ustavili še na drevoredu, kjer je dokazala, da ona pa še ni utrujena in da naj je še naprej mečem 'pisko'. No, na srečo je kmalu prišel Bojan, ker sama pa nisem imela več toliko enegrije, da bi še naprej norela s Chico.

Ko sva prišli domov se je šla najprej napit vode (ker očitno tista v boksu ni bila dobra), potem pa je šla spat. Ko sem šla pod tuš je šla spat v kopalnico, ko sem obešala perilo, je spala zraven mene, zdaj pa je spet pod mizo – mi greje noge. Ima srečo, da jo danes nič več ne čaka. Mene pa skrbi, da se mi ne bodo zapirale oči na koncertu Big Banda, tako kot so se mi po eni vaji lansko leto, ko sem šla potem na koncert Pihalnega orkestra SVEA...
Sem pa prepričana, da danes zvečer Chica sploh ne bo opazila, da ni nikogar doma, ampak bo samo spala in sanjala, kako išče 'pisko' :)

Nekaj slik iz vaje je v galeriji KD Zagorje.