Povabljena sem na pohod. Priznam, sliši se mamljivo. Chica bi uživala, jaz tudi...
Le zaradi učenja ne vem kako se mi bo izšlo, ker me ne bo doma cel vikend, pa verjetno bom tudi v ponedeljek malo manj produktivna...


KJE OZ. KAM: Badjurova krožna pot

16 kontrolnih točk : Ostrež, Velika Preska, Javorski Pil, Tisje, Bogenšperk, Javorje, Pristava, Obolno, Janče, Zagorica, Cicelj, Vrh Sv. Miklavža, Slivna, Vače, Slemšek, Zasavska Sv. Gora

ZAČETEK POTI: Bo pri mostu pri Renkah

KONEC POTI: Ko bi osvojili zadnjo postojanko (Sveto Goro), bi pa šli ali do mosta v Renkah ali pa do železniške postaje v Savi ter vsak na svoj konc.

RAZDALJA: cca. 95 km

ČAS HOJE: cca. 25 ur (čiste hoje) oz. dva dneva (če se ne bomo zgubili)

KDAJ: 30.6 in 1.7 - vikend (Za uro se bomo še domenili)

POSEBNOSTI: Pot je srednje težka. Težji del je v okolici Ostreža, kjer se pot povzpne na skoraj 900 metrov nadmorske višine, drugače se pa povečini hodi po gozdovih na cca. 600 metrov nadmorske višine. Največji problem ne bo težavnost temveč čas hoje, saj naj bi to pot prehodili v dveh dneh, se pravi približno 12 ur kar hitre hoje vsak dan.

Prespali bi v šotorih blizu Obolna (glej priložen zemljevid, tam kjer je rdeč X). Trenutno imamo 2 šotora za 3 osebe. Eden izmed pohodnikov naj bi kupil še en šotor (vsaj za 3 osebe), tako da s prostorom nebi smelo biti težav.

Cca 10 metrov stran od prostora, kjer naj bi stali šotori, teče studenček (pitna voda). Če ne bo prevroče, lahko s tisto vodo počnete kar želite (tuširate, pijete, švercate). Če bo prevroče, je verjetno ne bo več :P

DENAR: Časa za kakšno obilen obrok verjetno ne bo (kakšna požrtija v kakšni gostilni :P), drugače bomo hodili po temi. Vmes bodo kakšne krajše pavze, vendar kosila, kot smo ga vajeni doma, ne bo. Hrano in pijačo se bo dalo kupiti na kontrolnih točkah ali na poti (če bo kaj odprto), priporočeno pa je, da je kakšen sendvič ali banana ter liter vode v nahrbtniku za rezervo. Razen za karto za vlak denarja ne potrebujemo.

OPREMA: Pohodniška oblačila in obutev primerna vremenu. Glede na to, da bo sredi poletja, bo možna kakšna popoldanska ploha ali nevihta, drugače bo pa vroče in soparno. Če ima kdo pohodniške palice naj jih vzame. V vsakem primeru je priporočljiva vodoodporna vetrovka. Priporočen je mogoče tudi kakšen digitalni fotoaparat, če ga ima kdo. Verjetno tudi sončna očala, sončna krema in (če ima kdo) hladilni gel (za sklepe, mišice). Mogoče celo kremo za opekline. O vsem tem bo odločalo vreme.

KONDICIJA: Kakor sem že rekel, sama pot ni tako težavna, gre se za čas, v katerem naj bi to pot prehodili, zato je zaželeno, da se dobro premisli, če ste sposobni zdržati tak tempo dva dneva skupaj, verjetno v sopari in vročini, mogoče še v kakšnem krajšem nalivu. Plus to, da se bo spalo v šotorih blizu gozda, verjetno brez kakšnega tuširanja. Ne bomo pretiravali v hitrosti, po polžje pa zagotovo ne bomo šli. Če kdo ni povsem prepričan, če bi lahko zdržal tak tempo in bi vseeno šel rad zraven, priporočam, naj si za vsak slučaj zagotovi prevoz za nazaj domov, če bi ga moči zapustile.

Oznake: hribi

Vsakič znova me pretrese krutost ljudi, še posebno otrok. Kako se lahko izživljajo nad nemočno živaljo, kdo jih je tega naučil?! Večkrat sem na 'pasjih' forumih, kjer se naučim veliko o psih in mačkah, gledam strani zavetišč in društev proti mučenju živali... Vsake toliko časa se na forumih pojavi kakšna zgodba, za katero vem, da bi mi bilo lažje, če je ne bi prebrala. Zadnja govori o tem, kako so otroci v Kočevju z malim muckom igrali nogomet. Katastrofa!
Fotografij preminulega muca ne bom objavila, nimam srca, ne morem gledat...

O tem piše tudi v Delu, na forumu mojpes.net, pa verjetno še kje...

Hja, bolj poredko pišem zadnje čase. Ne vem ali je zaradi pomanjkanja časa ali zaradi pomanjkanja volje. Je pa res, da je zelo vroče in moja lenoba narašča premo sorazmerno z dvigom temperature. In potem pridem že iz službe vsa utrujena in zaspana od vse te vročine... nimam klime ne v pisarni, ne v avtu in ne doma. Ampak! Sem včeraj govorila z enim izmed direktorjev, ki je prišel v mojo pisarno. me je vprašal če mi je kaj vroče, pa sem rekla da zelo... potem me je vprašal, če bi imela klimo in seveda sem bila takoj ZA. Takoj je vzel mobitel in poklical nekoga, naj pride pogledat pisarno, da bomo naročili klimo!!! Čez pol ure je res prišel nek gospod, me je spraševal kje ponavadi sedim, da bo preštudiral kam naj mi zmontirajo klimo. Samo do torka moram zdržat in potem bom lažje dihala!

Zgodila sta se tudi 2 oz. trije pasji dogodki. Prvi je bil Euro Dog Show v Zagrebu, ki se je odvijal od 8.-10.6.. Zamudila sem samo soboto. V petek smo bili tam z aussie-ji, v nedeljo pa z basenjiji. V petek sem fotografirala z nikonom D70s in fotografije so enkratne - glede na svetlobne pogoje. V nedeljo raje nisem slikala, ker sem imela na voljo samo mojo 'trotl kamero'. Kar se nazivov tiče, nismo dobili nič... s tem mislim na Berry, Grina in Balija, vendar smo se imeli kljub temu lepo. Občudovali smo aussije, basenjite in še mnogo drugih psov. Chica je vse dogajanje zamudila, saj je morala ostati doma, je dobila pa dve darili: komplet ovratnico in povodec v oranžni barvi, ter novo posteljo.


Posteljo je že prvo minuto zasedel maček, vendar si jo je Chica izborila nazaj :-)

V Zagrebu je skupaj z evropsko razstavo potekalo tudi EP v obediencu. Spoznala sem tudi vzrediteljico aussijev iz Finske, ki jih ima Tuula in prikupno avstralko Sintti. Na naslednji sliki sta pa v paru. Sintti ima na sebi tudi nov plašček, ki hladi pse. Bi ga vzela za Chico, pa je bil malce predrag. Drugače sta pa Sintti in njena vodnica zasedli 16. mesto v obediencu, ekipa Finske (s Sintti) pa je zasedla 1. mesto.


Pa še drugi dogodek: praznovanje rojstnega dne B.-jevčkov iz legla Alpine River. To nedeljo smo uživali v Kranjski gori. Najprej kavica in pecivo. Najbolj živahni avstralci so tudi že zaplavali v potoku za Martinino hišo, sledil je sprehod na Vršič, nato pa praznovanje rojstnega dne - najprej za pse, saj so dobili torto, priboljške in igrače (žoge), nato pa še za človeško družbo. Spet sem se najedla izvrstnih solat, ki sta jih pripravila Jasmina in Uroš. Pika na I je bila pa še torta iz mandljev in jagod... njami! Vsekakor vredno ponovitve ;-) Slike so v albumu.

Oznake: praznovanje, psi, razstava